Slovenije je raznolika dežela glede običajev in tradicije, kar se odraža tudi v sami kulinariki. Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil.
Najprijetnejši način spoznavanja Slovenije je prav gotovo okušanje slovenskih lokalnih in tradicionalnih jedi in proizvodov. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti.
V Sloveniji imamo štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil glede na opredelitev v evropski in nacionalni zakonodaji, to so:
1. Zaščitena označba porekla:
Zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na predpisanem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi uporabljene surovine. Primeri zaščitenih izdelkov z označbo porekla so:
- sir Tolminc,
- Bovški sir,
- Kočevski gozdni med,
- Kraški med,
- Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre,…
2. Zaščitena geografska označba
Zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja.
Primeri zaščitenih izdelkov z zaščitena geografska označba so:
- Štajersko-prekmursko bučno olje,
- Ptujski lük,
- Kraški pršut,
- Prleška tünka,…
3. Zajamčena tradicionalna posebnost
Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost se zaščiti predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Sama proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, saj lahko te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.
Primeri zaščitenih izdelkov za zajamčeno tradicionalno posebnost so:
- Orehova potica,
- Pehtranova potica,
- Prekmurska gibanica,
- Idrijski žlikrofi,
- Belokranjska pogača
4. Višja kakovost
Ta shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki s svojimi lastnostmi med istovrstnimi prehranskimi pridelki in živili izstopajo z boljšo kakovostjo. Posebne lastnosti izdelka, ki so opredeljene z višjo kakovostjo, se določajo glede na sestavo, senzorične ali fizikalno-kemične lastnosti ter način pridelave oziroma predelave.
Primeri zaščitenih izdelkov za višjo kakovost so:
- Kokošja jajca Omega plus,
- Pivški piščanec in izdelki z Omega 3,
- Poltrdi sir brez konzervansov (poltrdi siri Zelene doline),
- Piščančje meso in izdelki z navedbo »vir selena«.
V Sloveniji je za postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po končanem postopku registracije ministrstvo potrebno dokumentacijo posreduje Evropski komisiji za zaščito kmetijskih pridelkov in živil na območju celotne EU.
Zaščitena geografska označba in zaščita kmetijskih proizvodov je pomembna zaradi:
- ohranjanja specifičnosti in raznolikosti slovenske kulinarike,
- večjega zaupanja potrošnika v zaščitene kmetijske pridelke in živila zaradi dodatnih kontrol, izvirnosti in stalne kakovosti,
- zanesljivejših informacij, lažje izbire in razlikovanja na trgu glede izvora, slovesa in kakovosti proizvoda,
- učinkovite zaščite proti zlorabam, posnemanjem in zavajanjem,
- močnih konkurenčnih pritiskov tuje industrije,
- ohranjanja in razvoja regij.
Uporabljena literatura:
