Med prebivalci kroži mit, da se lahko z nekaterimi živili – na primer paradižnikom in korenjem, zaščitimo pred sončnimi opeklinami. Takšen mit ne drži, izvira pa iz lastnosti bioaktivnih snovi v takšnih živilih, predvsem karotenoidov. Gre za maščobotopna rumena, oranžna in rdeča barvila z antioksidativnimi lastnostmi, ki jih proizvajajo rastline. Te snovi so bile predmet številnih raziskav, v katerih so raziskovalci preučevali morebitne ugodne vplive na zdravje, vključno z njihovo zaščitno vlogo pred ultravijolično svetlobo, ki povzroča sončne opekline in tveganja za razvoj kožnega raka. Čeprav so raziskave pokazale, da imajo nekatere snovi v živilih v resnici tudi zaščitno vlogo v koži, pa je bila tudi pri visokih odmerkih takšna zaščita praktično zanemarljiva v primerjavi z zaščito, ki jo nudijo kozmetični izdelki za zaščito pred soncem. Ob tem velja poudariti, da varno sončenje ne obstaja, zato se mu je poleti med 10h in 17h najbolje izogniti. Kadar pa se že izpostavljate močnemu soncu, pa kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim UV zaščitnim faktorjem, izpostavitev pa omejite na čim krajši čas.

Sončenje in povzroča poškodbe kože

Del sončne svetlobe so tudi ultravijolični (UV) žarki, ki imajo v primerjavi z vidno svetlobo več energije. Večino UV sevanja na običajnih nadmorskih višinah predstavlja UVA sevanje, ki smo mu izpostavljeni skozi vse leto, je stalno prisotno ves dan in ga steklo ga ne zadrži. Le približno 5% je UVB sevanja, katerega intenzivnost pa tekom leta in čez dan zelo niha – najmočnejše je poleti v času okrog poldneva. UV sevanja ne zaznavamo s čutili, njegove škodljive posledice se pokažejo šele čez čas, predvsem na koži, očeh in imunskem sistemu.

UV sevanje je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. UVA sevanje prodira globlje v kožo in povzroča poškodbe v srednji plasti kože – dermisu oz. usnjici in povzroča tudi pospešeno staranje kože. Nasprotno pa UVB sevanje prodira manj globoko v kožo in povzroča poškodbe predvsem v vrhnjici, odgovorno pa je tudi za nastanek sončnih opeklin.

Karotenoidi v živilih

Karotenoidi so skupina maščobotopnih barvil, ki se nahajajo v številnih rastlinah, kot so korenje, špinača, paradižnik, rdeča paprika, oranžne buče, marelice… Med najbolj znanimi karotenoidi so beta-karoten - ki ga med drugim najdemo v korenju, likopen - katerega dober vir je paradižnik, ter lutein -  katerega glavni viri so temno zelena zelenjava ter jajčni rumenjak. Karotenoidi se nahajajo tudi v človeški krvi in tkivih, vključno s kožo in očmi, vendar pa jih naše telo ne more proizvesti samo, temveč jih v telo vnesem s hrano.

Karotenoidi so znani po svoji antioksidativni aktivnosti - zaščiti celic pred škodljivim delovanjem radikalov, ki v telesu nastajajo med drugim tudi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Radikali lahko povzročajo poškodbe celičnih membran in DNA ter pospešujejo procese staranja kože in prispevajo k razvoju kožnih bolezni, vključno s poškodbami zaradi sonca.

Karotenoidi in zaščita kože pred UV sevanji

Študije so pokazale, da ima tudi uživanje zelo visokih odmerkov karotenoidov sicer bistveno manjše učinke na zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnega sevanja, kot jo nudijo npr. sončne kreme, vendar pa so bili učinki merljivi. Opaženi zaščitni vplivi karotenoidov so verjetno kombinacija dveh mehanizmov. V telesnih tkivih se po izpostavitvi UV sevanju sprožijo fotooksidativni procesi, ki vodijo v povečano količino radikalov, pri odstranjevanju katerih imajo pomembno vlogo tudi karotenoidi zaradi antioksidativnega delovanja. Po drugi strani pa opažene učinke lahko pripišemo tudi sposobnosti karotenoidov, da delno absorbirajo UV svetlobo, s čimer - sicer v zelo omejenem obsegu - delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje takšne svetlobe v kožo.

Nekateri karotenoidi so tudi predhodniki vitamina A, ki ima pomembno vlogo za zdravje kože. Beta-karoten se v telesu pretvori v vitamin A, ki prispeva k ohranjanju zdrave kože in sluznic, ima pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju vida in delovanju imunskega sistema. Povezujejo ga tudi z uravnavanjem proizvodnje loja in regeneracijo celic. Vplivi karotenoidov na fotozaščito kože so bili predmet številnih raziskav, ki so potekale tudi v Sloveniji. V okviru nacionalnega razvojnega programa Food4Future so raziskovali vplive luteina. Ko so prehrano udeležencev za tri mesece obogatili z luteinom, se je izboljšala t.i. minimalna eritemska doza. To pomeni da se je nekoliko podaljšal čas, ko so lahko izpostavljeni UV sevanju, preden pride do pojava sončne opekline. Čeprav je prehranski vnos luteina torej pripomogel k samozaščitni sposobnosti kože pred poškodbami zaradi UVB svetlobe, pa je bil zaščitni učinek neprimerljiv z zaščito, ki jo nudijo izdelki z UV zaščitnim faktorjem.

Podobne rezultate so pokazale tudi tuje raziskave – ne le z viri beta-korotena, temveč tudi z drugimi karotenoidi, na primer likopenom iz paradižnikove paste. Omeniti pa je potrebno pomanjkljivost večine raziskav, da so bile osredotočene predvsem na kratkoročne negativne učinke izpostavljenosti UVB svetlobi, ki povzroča opekline kože. Veliko manj je podatkov zaščitnih lastnosti pred UVA sevanjem, katerega posledice pa so dolgoročnejše poškodbe osrednje plasti kože.

Ustrezna zaščita kože pred UV sevanji

Snovi v hrani lahko v zelo omejenem obsegu pripomorejo k zaščiti kože pred škodljivimi učinki sonca. Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih nikakor niso dovolj veliki, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV sevanji in niso nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem, t.i. sončne kreme, gele. Enako velja tudi za prehranska dopolnila, četudi včasih vsebujejo visoke odmerke antioksidantov. Poudariti pa velja, da imajo še posebej sestavine zelenjave vrsto drugih, bolj pomembnih funkcij v telesu, zato je pomembno, da v prehrano vključujemo dovolj in pestro zelenjavo - če je le mogoče jo izbiramo v različnih barvah. V nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu je bilo žal ugotovljeno, da kar 90% odraslih prebivalcev Slovenije ni doseglo priporočenega dnevnega vnosa vsaj 250 g zelenjave.

Za zaščito kože pred škodljivimi učinki UV sevanja svetujemo, da čim bolj sledite naslednjim priporočilom:

• Omejite izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro, saj je moč UV sevanja takrat največja.
• Upoštevajte pravilo sence in sicer, ko je vaša senca krajša od dolžine telesa, poiščite senco ali si jo ustvarite.
• Ko to ni mogoče, čimveč kože zaščitite z oblačili, glavo pokrijte s pokrivalom, oči zaščitite s sončnimi očali.
• Predele, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, zaščitite z izdelki za zaščito pred soncem (kreme, geli…). Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito pred UVA in UVB žarki, z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa - 5 ml oz. ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo, pa tudi ponovno nanašanje zaščite po kopanju, močnem potenju, brisanju oz. vsaki 2 uri.
• Ne sončite se namerno, tudi ne v solarijih.