Celiakija je imunsko pogojena sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena in sorodnih beljakovin v pšenici, rži, ječmenu in v nekaterih primerih tudi ovsu pri genetsko predisponiranih osebah. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni pri otrocih in odraslih. Za celiakijo v Evropi zboli 1% prebivalcev. Veliko bolnikov je nediagnosticiranih. Edini način zdravljenja je strogo vseživljenjsko izključevanje glutena iz prehrane.
Živiš s celiakijo?
Najnovejša priporočila in praktične nasvete kako živeti s celiakijo najdeš v priročniku "Živeti s celiakijo".
Prehrana brez glutena
Takoj po postavitvi diagnoze se naj začne bolnik s celiakijo izogibati glutenu, tudi če je le v sledovih. Z izključitvijo glutena iz prehrane se odstrani vzročni dejavnik za škodljivo reakcijo imunskega sistema. Tudi simptomi in znaki obolenja s tem večinoma izzvenijo. To pa ne pomeni, da smo bolezen za vedno pozdravili. Po ponovnem zaužitju glutena se pričnejo odzivati celice imunskega sistema, kar ponovno vodi v sistemsko reakcijo. Ob strogem izključevanju glutena se protitelesa, povezana s celiakijo, postopno normalizirajo in prizadeta tkiva se povrnejo v prvotno stanje. Ta proces lahko traja več mesecev, znaki obolenja pa izzvenijo hitreje (še posebej pri otrocih). Čeprav je za izvajanje strogega izklučevanja glutena potrebna večja sprememba v življenjskem stilu, ta način prehranjevanja ne prinaša negativnih stranskih učinkov. Ta način prehranjevanja je potrebno izvajati pozorno in najbolje pod nadzorom zdravnika in/ali dietetika. Za uspešnost izključevanja glutena iz prehrane je potrebno vedeti za sledeče skupine hranil.
Hranila, ki naravno vsebujejo gluten
Le redka žita vsebujejo gluten, vendar so le-ta zaradi svojih lastnosti zelo množično gojena povsod po svetu. Med pomembnimi lastnostmi je tudi vsebnost glutena, ki pomembno vpliva na kakovost pekovskih izdelkov. Žita, ki vsebujejo gluten, so med drugim pšenica in vse njene različice (pira, kamut, tritikale, bulgur ali njihove križane vrste), rž in ječmen. Bolniki s celiakijo se morajo izogibati vseh žit, ki vsebujejo gluten, in vseh iz njih narejenih izdelkov, npr. pekovskih izdelkov (kruh, sladice in pica), testenin, ocvrtih živil in piv.
Živila, ki naravno ne vsebujejo glutena
Število hranil, ki naravno ne vsebujejo glutena, je mnogo večje od števila tistih, ki ga. Nekatera niso v sorodu z žiti, kot na primer sadje, zelenjava, živalski izdelki (meso, mleko in jajca), krompir in koreni. Ob teh obstajajo še žita, ki so naravno brez glutena, kot na primer riž in koruza. Število takšnih žit je večje, vendar nam marsikatero od njih ni dobro poznano. Z njimi lahko v prehrani nadomestimo žita, ki vsebujejo gluten.
Predelana živila, ki niso iz žit
Gluten lahko najdemo tudi v živilih, v katerih ga ne bi pričakovali (sir, sladkarije, sojina omaka in številni drugi). Gluten je v teh živilih kot aditiv, ki izboljša njihove lastnosti.
Drugi izdelki
Gluten se lahko nahaja tudi v izdelkih, ki niso hranila. Znana so zdravila, kozmetični izdelki in igrače, ki vsebujejo gluten. Najden pa je bil tudi v pisemskih ovojnicah in poštnih znamkah, uporaba katerih bi lahko vodila v poslabšanje obolenja pri bolniku s celiakijo. Sporno naj bi bilo le zaužitje, ne pa kožni stik.
Kako strog bi naj bil način prehranjevanja brez glutena?
Trenutno velja, da najvišja dovoljena koncentracija glutena v živilih za bolnike s celiakijo ne sme preseči 20 mg v kilogramu končnega izdelka, pod pogojem, da so zaužita v običajnih količinah. Pogosto je ta vrednost izražena kot 20 delcev na milijon (parts per million – ppm). Bolnikov naj ne zavede izraz "varna" količina glutena v hrani. Varna količina glutena ne obstaja in vsi napori bi naj težili k popolni odstranitvi glutena iz prehrane.
Bolnikov naj ne zavede izraz "varna" količina glutena v hrani. Varna količina glutena ne obstaja in vsi napori bi naj težili k popolni odstranitvi glutena iz prehrane.
Navzkrižna kontaminacija
Navzkrižna kontaminacija se lahko dogodi med predelavo hrane (od žetve pa do končne obdelave hranil) in zelo težko se ji izognemo. Nenamerna kontaminacija lahko predstavlja pomemben problem za bolnika, saj nevede zauživa gluten, kar vodi v poškodbe tkiv, še posebej ob dolgotrajni izpostavitvi.
Navzkrižna kontaminacija se lahko zgodi kjerkoli. Bolniki bi naj vedeli za mesta morebitne kontaminacije in bi se jim naj izognili oz. jo preprečili.
Komplianca
Zelo pomembno je, da se bolniki s celiakijo vestno držijo načina prehranjevanja brez glutena. Določeni bolniki opustijo strožji način prehranjevanja zaradi različnih razlogov. Najpogostejše so opustitve v adolescenci in v odrasli dobi. Razlogi so lahko finančni, kulturni ali psihosocialni. Nanje moramo biti pozorni in na njih opozarjati tudi v sklopu rednih kontrol pri zdravniku ali dietetiku.
Dolgotrajne posledice neprepoznane ali nezdravljene celiakije
Pri bolniku s celiakijo ob skrbnem izvajanju strogega načina prehranjevanaj pogosto izzvenijo praktično vsi znaki bolezni. Verjetnost zapletov celiakije se poveča z neustreznim izvajanjem ustreznega načina prehranjevanja ter pri ne-diagnosticiranih bolnikih. Ti zapleti so redko prisotni pri otrocih. Kasneje lahko vodijo do nepovratnih zapletov, ki jih kasnejše ustrezno izvajanje strogega načina prehranjevanja brez glutena ne more pozdraviti. Prizadenejo lahko gastrointestinalni trakt ali katerikoli drug organski sistem. Eden od takšnih zapletov v odrasli dobi je t. i. refraktorna celiakija, prikateri poškodba sluznice tankega črevesa ostane prisotna kljub strogi izključitvi glutena iz prehrane. Drug zaplet na prebavilih je lahko tudi popuščanje eksokrine funkcije trebušne slinavke. Težave s plodnostjo so prav tako lahko posledica dolgotrajnega kontakta z glutenom zaradi kroničnega vnetja in pomankanja hranil. Nezdravljena celiakija lahko vodi do nevroloških obolenj kot sta epilepsija in ataksija. Zniža se lahko kostna gostota, kar vodi do pogostejših zlomov kosti. Pri nekaterih bolnikih se sumi, da je nezdravljena celiakija povzročila vnetje srčne mišice in psihiatrično obolenje. Znano je tudi, da so sladkorna bolezen tipa 1 in obolenja ščitnice pogostejši pri bolnikih s celiakijo. Razvoj dolgotrajnih posledic pri ne-diagnosticirani in/ali neustrezno zdravljeni celiakiji predstavlja pomemben razlog za povečanje naporov za zgodnejše diagnosticiranje (in ustrezno zdravljenje) bolezni pri vseh simptomatskih bolnikih ter tudi pri vseh bolnikih iz skupin z večjim tveganjem za razvoj bolezni.
Spletni tečaji o celiakiji za bolnike, zdravnike in druge zdravstvene delavce
V sklopu projekta Focus IN CD so nastala tri izobraževalna spletna orodja oziroma spletni tečaji namenjeni bolnikom s celiakijo in zdravstvenemu osebju, zdravnikom, medicinskim sestram, dietetikom, psihologom in ostalim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki s celiakijo. Na voljo so v šestih jezikih, v angleškem jeziku in v jezikih partnerjev projekta Focus IN CD, najdete pa jih na spletnem naslovu www.poznam-celiakijo.com. Taka sodobna spletna orodja bodo pripomogla k opolnomočenju bolnikov ali staršev otroka s celiakijo na drugi strani pa k izboljšanju znanj zdravstvenih delavcev in k vzpostavitvi modela celostne obravnave kroničnih bolnikov s celiakijo.
Kratek film o celiakiji:
Film o patogenezi celiakije:
Koristna dodatna gradiva:
E-brošura za bolnike s celiakijo v slovenskem jeziku
E-brošura za bolnike s celiakijo v angleškem jeziku
E-brošura za zdravstveno osebje v slovenskem jeziku
E-brošura za zdravstveno osebje v angleškem jeziku
Besedilo je pozeto po publikaciji, ki je bila pripravljena v okviru projekta Focus in CD, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Central Europe
