Študije kažejo, da predpakirana živila v različnih državah niso enako zdrava. Pri tem pomembno vlogo odigrajo predvsem dobro načrtovani politični pristopi, ki spodbujajo in podpirajo industrijo pri preoblikovanju izdelkov in uvajanju bolj zdravih izbir. Bolj zdrava ponudba predpakiranih živil je namreč eden izmed ključnih dejavnikov izboljšanja prehranjevalnih navad posameznikov in posledično manjšega tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.
Potrošniki imajo ob množici ponudbe v trgovinah velikorat težave pri izbiri bolj zdrave alternative, saj se iz podatkov v tebli hranilnih vrednosti in seznamom sestavin ne znajdejo dobro. Tako so se razvili številni poenostavljeni sistemi, ki v obliki simbolov in sistemov označb, največkrat v barvah semaforja, potrošnikom na enostaven način sporočajo, kako zdravo je določeno živilo.
Konec preteklega meseca je pri reviji Foods izšel članek raziskovalcev Inštituta za nutricionistiko, keterega namen je bil ugotoviti, kateri simboli in označbe na sprednji strani emabalaže ponudijo največ informacij o zdravju predpakiranega živila. Zanimalo jih je tudi, v kakšni meri so kriteriji za določen simbol ali oceno primerljivi ter kateri vzamejo v ozir kar največ prehranskih vrednosti in ostalih lastnosti živila.
Rezultati članka, da so različni sistemi označevanja dobro primerljivi, z izjemo nekaterih skupin živil, ki so upravičene do uporabe simbola zaradi specifične pozitivne lastnosti, a imajo zaradi celostne hranilne sestave slabšo oceno in bi zato za potrošnika lahko predstavljale med seboj nasprotujoče si informacije.
Celoten članek najdete na sledeči povezavi.
