V strategiji Od vil do vilic, objavljeni leta 2020, se je Evropska komisija zavezala, da bo do konca leta 2022 predlagala usklajeno obvezno poenostavljeno označevanje hranilne sestave živil. Ta odločitev je bila do nadaljnjega prestavljena, saj ni bilo možno doseči konsenza o sprejemljivem sistemu. Med kandidati je izstopal Nutri-Score – pet barvno označevanje hranilne vrednosti, ki se je izkazal kot obetaven kandidat, vendar je njegova uvedba naletela na močno nasprotovanje posameznih držav in proizvajalcev hrane. Čeprav je bil večji del kritik pripisan političnim pomislekom, so se nekatere kritike osredotočale tudi na znanstveno ozadje delovanja modela Nutri-Score in opozarjale na neusklajenosti s prehranskimi smernicami. Kot odziv na te kritike je Znanstveni odbor Nutri-Score leta 2023 objavil dve poročili in zaključil posodobitev algoritma Nutri-Score, s čimer je skušal nasloviti relevantne pomanjkljivosti in izboljšati učinkovitost sistema.

Marca 2024 je bila v znanstveni reviji Food Frontiers objavljena prva celovita sistematična evalvacija posodobljenega algoritma Nutri-Score. Študijo je neodvisno izvedla ekipa Inštituta za nutricionistiko, ki ni sodelovala pri razvoju modela Nutri-Score. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Evalvacija temelji na obsežnem pregledu literature, v katerem smo se osredotočili na poročane pomanjkljivosti izvirnega algoritma Nutri-Score. V nadaljevanju smo z uporabo obsežne podatkovne baze o sestavi predpakiranih živil preučili, kako je posodobitev Nutri-Score vplivala na delovanje modela in ali so spremembe uspešno naslovile predhodno ugotovljene pomanjkljivosti."

Sistematični pregled literature je vključeval vse znanstvene članke, ki so navajali pomanjkljivosti algoritma Nutri-Score. Pregled je zajel 30 znanstvenih člankov, ki so skupaj navajali 20 različnih omejitev. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: "Poročane pomanjkljivosti izvirnega algoritma Nutri-Score lahko razvrstimo v tri skupine. Najpogostejše so kritike pomanjkanja usklajenosti modela s prehranskimi smernicami, sledijo kritike na ravni vrednotenja sestave (npr. zakrivanje visoke vsebnosti sladkorja) in drugi vidiki kakovosti hrane, s posebnim poudarkom na ultrapredelanih živilih."

Nadaljnja evalvacija modela Nutri-Score je vključevala profiliranje živil na velikem reprezentativnem vzorcu predpakiranih živil, ki obsega 19.510 izdelkov. Le-ti so bili profilirani tako z izvirnim kot s posodobljenim algoritmom. Primerjava je vključevala tudi oceno s profilom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki se uporablja za omejevanje oglaševanja živil. Prof. dr. Igor Pravst: "Naši rezultati kažejo, da je posodobljeni Nutri-Score opazno strožji v primerjavi s svojim predhodnikom. Višjo oceno A ali B je prejelo za 7% manj izdelkov. Poleg tega smo ugotovili večjo usklajenost modela Nutri-Score s profilom SZO."

Rezultati raziskave so še pokazali, da je bila večina (65 %), v literaturi poročanih pomanjkljivosti, naslovljena vsaj do neke mere. Predvsem to velja za pomanjkljivosti, povezane s prehranskimi smernicami. Edvina Hafner: "Posodobljeni algoritem je pokazal opazno znižanje ocen v najbolj delikatnih skupinah živil, na primer pri picah, žitih za zajtrk, pijačah s sladili in pripravljenih jedeh. Zaradi strožjega algoritma, ki v prvi vrsti bolj »kaznuje« visoke vsebnosti soli in sladkorja, so manipulacije z novim algoritmom bistveno bolj kontrolirane. To pomeni, da bo podjetjem težje zakriti negativne lastnosti živila, da bi dobili boljšo Nutri-Score oceno." Posodobljeni algoritem je tudi izboljšal ocenjevanje nekaterih živil, na primer oljčnega olja, oreščkov, nekaterih sirov in rib.

Sistematični pregled kaže, da je posodobitev Nutri-Score prinesla opazne izboljšave, s čimer se je povečal potencial modela za uvedbo po Evropi. Medtem ko je bila večina relevantnih omejitev naslovljena, nekaterih pomanjkljivosti ne bo mogoče rešiti brez znatnih sprememb zakonodaje o označevanju živil. Prof. dr. Igor Pravst: "Evropska zakonodaja zelo omejuje možnost naslavljanja nekaterih predlaganih izboljšav – na primer upoštevanja vsebnosti posameznih mikrohranil in polnozrnatih sestavin. Trenutno na živilih podatki o teh sestavinah niso obvezni, zato jih tudi modeli za profiliranje živil težko upoštevajo. Potrebne bi bile obsežne zakonodajne spremembe, da bi takšne podatke lahko vključili v sistem profiliranja živil, ki bi bil uporaben v praksi. Takšne podatke lahko upoštevamo v raziskavah, za živilsko industrijo pa bi predstavljali precejšnje breme.«

Povezava do znanstvene objave:

• Hafner, E., & Pravst, I. (2024). A systematic assessment of the revised Nutri-Score algorithm: Potentials for the implementation of front-of-package nutrition labeling across Europe. Food Frontiers, 1–17. https://doi.org/10.1002/fft2.387