Inštitut za nutricionistiko je zaključil projekt NutriCare, v katerem so preučevali prehransko stanje prebivalcev domov za starejše občane (DSO) v Sloveniji. Slednji imajo zelo različne potrebe, nekateri so zelo samostojni, drugi pa potrebujejo zahtevnejšo oskrbo. V projekt, ki je potekal v obdobju 2021–2024 je bilo vključenih 387 prebivalcev DSO z nižjo potrebo po oskrbi iz 20 domov iz vseh slovenskih zdravstvenih regij. Pridobljeni podatki ponujajo vpogled v izzive, s katerimi se sooča ta ranljiva populacija. V okviru raziskave so ocenili prehranjenost oseb ter običajne vnose makrohranil in izbranih vitaminov in mineralov, za katere so preskrbljenost preučevali tudi z laboratorijskimi analizami krvi. Izvedli so tudi meritve sestave telesa in fizične zmogljivosti ter ocenili prisotnost znakov upada mišične moči in mase, sarkopenije, ki še posebej ogroža starejše in lahko dolgoročno vodi v manjšo samostojnost pri vsakdanjem življenju. Raziskava je nakazala možnosti za nadaljnje izboljšanje prehrane prebivalcev DSO, zlasti glede bolj uravnoteženega vnosa hranil. Spodbujanje večjega uživanja sadja, zelenjave, polnovrednih žit in stročnic, skupaj z zmernejšim vnosom mesnih izdelkov, bi lahko dodatno prispevalo k bolj optimalnim vnosom hranil, še posebej kar se tiče nižjega vnosa maščob in višjega vnosa prehranskih vlaknin. Medtem, ko prevalenca podhranjenosti pri prebivalcih z nižjo potrebo po oskrbi ni bila zelo izrazita, pa se jih je približno polovica soočala z višjimi vrednostmi parametrov telesne sestave in značilnosti, ki nakazujejo na debelost. Pri približno 40 % prebivalcev DSO so bili prisotni kazalniki sarkopenije, od tega so bili pri 28 % prisotni vsi kazalniki, ki izkazujejo prisotnost sarkopenije glede na mednarodno sprejete kriterije evropske delovne skupine za sarkopenijo pri starejših (European Working Group on Sarcopenia in Older People - EWGSOP). Odpira se tudi vprašanje naslavljanja zadostne preskrbljenosti z vitaminom D pri tistih prebivalcih DSO, ki tega vitamina niso dodajali. Pri več kot 80 % le-teh je bilo ugotovljeno pomanjkanje vitamina D ne glede na letni čas, kar kaže na smiselnost dodajanja vitamina D tekom celotnega koledarskega leta in ne le pozimi. Čeprav se je raziskava NutriCare osredotočila na relativno samostojne prebivalce DSO, se je pokazala potreba po še bolj celostni in individualno prilagojeni obravnavi, ki pa bi zahtevala ustrezne kadrovske okrepitve domov. Poleg zdravstvene oskrbe sta za to občutljivo populacijo ključni tudi ustrezna prehranska podpora in zagotavljanje primerne telesne aktivnosti. S tem lahko bistveno pripomoremo k zmanjševanju potreb po zahtevnejši oskrbi ter ohranjanju samostojnosti starejših, kar ima lahko pozitiven vpliv tudi na stroške dolgotrajne oskrbe.

Projekt NutriCare je financirala Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, prvi rezultati o preskrbljenosti s hranili pa so bili oktobra 2024 objavljeni v ugledni znanstveni reviji Frontiers in nutrition.

Staranje prebivalstva je pojav, ki mu bo potrebno posvečati vse več pozornosti, saj se delež starejših v domačem in svetovnem merilu hitro povečuje. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2050 delež starejših, ki je leta 2015 znašal 12 % svetovnega prebivalstva, skoraj podvojil. Ustrezna skrb za starejše je ključna za dobrobit družbe v prihodnosti in zagotavljanje kakovosti življenja v starosti. Staranje prinaša številne psihološke in fiziološke spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje in počutje. Ena od pomembnih posledic je tudi večje tveganje za neustrezen prehranski status, kar lahko prispeva k poslabšanju splošnega zdravja ter povečanju ranljivosti. To tveganje je še posebej izrazito pri starejših, ki živijo v ustanovah, kamor spadajo tudi domovi za starejše občane. Ustrezna prehrana, pa tudi gibalna aktivnost, bistveno prispevata k ohranjanju zdravja, povečanju kakovosti življenja in preprečevanju zapletov, kot so neustrezna prehranjenost, krhkost, izguba mišične mase in različni zdravstveni zapleti.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V okviru raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje se v Sloveniji že leta zavzemamo identificirati ključne izzive na področju prehrane prebivalcev, zato na tem področju poteka vrsta raziskovalnih projektov. Skupaj z NIJZ in drugimi raziskovalnimi organizacijami smo v okviru nacionalnih raziskav SI.Menu in Nutrihealth v obdobju 2017-18 prvič sistematično raziskovali skupino starejših nad 65 let, vendar pa takratna raziskava ni zajela prebivalcev, ki živijo v domovih za starejše občane. Ta izziv smo naslovili s posebnim dodatnim projektom NutriCare, ki se je izvajal v obdobju 2021-2024. Gre za prvo nacionalno reprezentativna presečno raziskavo v Sloveniji, s katero smo pridobili neprecenljiv vpogled v prehranske navade starejših, ki prebivajo v domovih za starejše občane v Sloveniji«

Raziskava NutriCare je bila izvedena v 20 naključno izbranih DSO iz vseh devetih zdravstvenih regij Slovenije (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Celje, Ravne na Koroškem, Kranj, Nova Gorica, Koper). Vključenih je bilo 387 prebivalcev DSO, v starosti 65-101 let. Običajne dnevne prehranske vnose makrohranil in mikrohranil so ovrednotili s pomočjo statističnega modeliranja, z uporabo dveh priklicev jedilnika prejšnjega dne, v kombinaciji z vprašalnikom o pogostosti uživanja posameznih skupin živil. Prehranski status je bil ovrednoten z vprašalnikom Mini prehranska ocena. Poleg analize prehranskega statusa so dodatno vključili še meritve mišične moči in telesne sestave, ki so med drugim omogočile tudi oceno tveganja za sarkopenijo. Za določitev preskrbljenosti z izbranimi mikrohranili so bile izvedene tudi laboratorijske preiskave krvi. Za več kot polovico sodelujočih DSO so pridobili tudi podatke o tedenskih jedilnikih, kar je omogočilo vrednotenje ponudbe prehrane v DSO.

Analize vnosa hranil in ponudbe jedilnikov v DSO so pokazale, da stanje v povprečju ni bilo daleč od priporočil, hkrati pa nakazale prostor za možne izboljšave. Doc. dr. Živa Lavriša, vodja projekta NutriCare: »Rezultati ocene vnosa hranil so bili dokaj primerljivi z vnosi, ki smo jih v zadnji nacionalni raziskavi SI.Menu zaznali pri doma živeči populaciji starejših. Pri relativno samostojnih prebivalcih DSO so rezultati izpostavili vnos maščob in živil živalskega izvora, ki sta nekoliko višja od priporočil. Vnos ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil pod priporočenimi, kar je posledica preskromnega vnosa sadja, zelenjave in polnovrednih žit. Kar se tiče vsebnosti beljakovin v obrokih in ustreznega vnosa beljakovin pri posameznikih, je zaradi razlik v telesni masi oseb z enotnimi obroki težko zadostiti vsem. To bi bilo sicer mogoče z ustrezno individualno obravnavo, ker bi poleg telesne mase upoštevali tudi zdravstveno stanje posameznika. Kar domovi glede na trenutno stanje lahko naredijo, pa je zagotavljanje ustrezne količine beljakovin (25-30 g) v glavnih obrokih, tu so možne izboljšave predvsem pri zajtrku in večerji.«

Pri pregledu dodajanja mikrohranil se je pokazalo, da 63 % prebivalcev DSO prehrani dodaja vsaj eno mikrohranilo, najpogosteje je bil to vitamin D, sledijo folat, vitamin B12, magnezij in železo. Z nekaj prilagoditvami jedilnikov, predvsem s povečanjem ponudbe živil rastlinskega izvora, bi lahko pripomogli k izboljšanju dnevnih vnosov nekaterih mikrohranil, ki so bila pod priporočenimi, še posebej to velja za magnezij, kalcij, vitamin A in kalij. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Pri preskrbljenosti z mikrohranili, ki smo jo določali z analizo krvnih biomarkerjev, je najbolj izstopalo pomanjkanje vitamina D. Še neobjavljeni podatki raziskave NutriCare kažejo, da je bilo - ne glede na letni čas - pomanjkanje vitamina D prisotno pri vsaj 84 % tistih udeležencev, ki vitamina D niso dodajali. To kaže na pomembnost dodajanja vitamina D v tej populaciji tekom celotnega leta. Običajna živila vsebujejo zelo malo vitamina D in je zato ustrezno preskrbljenost brez dodajanja zelo težko doseči. Hkrati se starejši v DSO zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih in zato tudi poleti pri njih ne pride do tvorbe vitamina D v koži.« Približno polovica udeležencev je imelo krvno koncentracijo folata pod priporočeno vrednostjo, prav tako vitamina B12, kar je nekoliko več, kot smo ugotovili v raziskavi, ki je zajemala doma živeče starejše. Pri tem je smiselno upoštevati, da  v DSO prebivajo osebe s kroničnimi bolezni, kar lahko vpliva na preskrbljenost z določenimi mikrohranili. Neustrezna preskrbljenost z vitaminom B12 je sicer zaradi s starostjo povezanih presnovnih sprememb pri starejši populaciji še pogostejša.

Poleg omenjenih izzivov preskrbljenosti s hranili, so rezultati raziskave NutriCare pokazali tudi relativno visoko pojavnost indeksa telesne mase nad 30 - takšnih je bilo 39 % udeležencev raziskave. Poleg tega so bili pri približno 40 % preiskovancev prisotni kazalniki sarkopenije, od tega so bili pri 28 % prisotni vsi kazalniki, ki izkazujejo prisotnost sarkopenije glede na mednarodno sprejete kriterije evropske delovne skupine za sarkopenijo pri starejših (European Working Group on Sarcopenia in Older People - EWGSOP). Sarkopenija je stanje, za katero je značilna izguba mišične moči, mase in funkcije, njena pojavnost pa se s staranjem povečuje, zato je pri starejših v splošnem bolj pogosta kot pri ostali populaciji. Prisotnost sarkopenije zmanjšuje gibljivost, povečuje tveganje za padce in zlome ter vodi v večjo odvisnost posameznikov pri vsakodnevnih opravilih. Sarkopenija lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših in predstavlja resno zdravstveno tveganje, še posebej, kadar je prisotna skupaj z debelostjo. Zaskrbljujoče je, da je skoraj 90 % udeležencev s prisotno sarkopenijo glede na zgoraj omenjene mednarodne kriterije imelo tudi visok delež maščobne telesne mase, kar nakazuje na znake sarkopenične debelosti – stanje, ki še dodatno povečuje zdravstvena tveganja, saj združuje učinke sarkopenije in debelosti. Doc. dr. Živa Lavriša, vodja projekta NutriCare: »Sarkopenijo se običajno naslavlja s primerno fizično aktivnostjo in ustreznim vnosom hranil, še posebej beljakovin. Pri prebivalcih DSO poleg optimalnega vnosa hranil vsekakor ne gre zanemarjati zagotavljanja primerne fizične aktivnosti, s katero bi uravnavali izgubo mišične mase in funkcionalnosti. Za zagotavljanje optimalne oskrbe bi bila  v domovih za starejše občane smiselna uvedba strokovnega tima, ki bi poleg zdravnika vključeval tudi dietetika ter kineziologa ali fizioterapevta. Takšna celostna obravnava bi omogočila prilagoditev oskrbe posameznikom glede na njihove specifične potrebe, vendar pa tovrstna praksa še ni vzpostavljena v vseh domovih za starejše. Če prebivalcem DSO ni zagotovljena celovita obravnava, obstaja večje tveganje za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, večjo odvisnost od pomoči ter zmanjšanje samostojnosti. To ne le povečuje stroške oskrbe v domovih, temveč tudi ustvarja dodatne potrebe po usposobljenem negovalnem kadru, ki ga domovi že zdaj težko zagotavljajo. Zato je ključnega pomena, da se več pozornosti usmeri v preventivne dejavnosti, ki bi pripomogle k ohranjanju zdravja in samostojnosti starejših v DSO in seveda tudi starejših, ki živijo doma.«

Na Inštitutu za nutricionistiko so izjemno zadovoljni z odzivi in sodelovanjem vseh vključenih v raziskavo. S strani vključenih domov je bila za izvedbo tako zahtevnega projekta namreč potrebna široka podpora – od vodstva, pa do odgovornih zdravnikov, medicinski sester, fizioterapevtov, dietetikov in osebja v kuhinji ter osebja, ki je vključeno v oskrbo. Doc. dr. Živa Lavriša, vodja projekta NutriCare: »Ob načrtovanju projekta smo se zavedali, da bo za izvedbo raziskave ključno dobro sodelovanje in podpora domov za starejše občane, ki ga ob vseh rednih obremenitvah domov nismo predvideli za samoumevnega. Zato smo bili ob začetku izvajanja raziskave veseli dobrega odziva povabljenih domov. Izkazan je bil velik interes za čim boljšo ureditev področja oskrbe prebivalcev v DSO, kar je pripomoglo k pridobivanju pomembnih podatkov, ki bodo lahko služili kot podlaga za še učinkovitejše javnozdravstvene ukrepe in oskrbo starejših v prihodnje.« Na inštitutu so bili zadovoljni tudi z odzivi preiskovancev, ki so se zelo pozitivno sprejeli vabilu v raziskavo in z dobro voljo pomagali ekipam zbrati vse podatke in vzorce.

Projekt NutriCare je financirala Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Prvi del rezultatov projekta, ki se nanaša predvsem na preskrbljenosti prebivalcev DSO z makrohranili, je bil pravkar objavljen v ugledni znanstveni reviji Frontiers in nutrition, kmalu pa načrtujejo tudi znanstvene objave z ostalimi rezultati projekta.

Povezava do znanstvene objave z rezultati raziskave NutriCare:

Lavriša Ž, Pravst I, Krušič S, Hren N, Gregorič N, Hren I, Koroušić Seljak B in Hristov H (2024) Nutrition among nursing home residents: results from the NutriCare study. Front. Nutr. 11:1423658. doi: 10.3389/fnut.2024.1423658; URL: https://www.frontiersin.org/journals/nutrition/articles/10.3389/fnut.2024.1423658/