Glede na pomembno vlogo različnih medijev pri obveščanju potrošnika, so bile že v preteklosti kuharske oddaje večkrat predlagane kot eden od možnih kanalov množičnega komuniciranja s potrošniki. Tudi glede spodbujanja sprememb vedenja na področju varnega ravnanja s hrano doma. Predhodne tuje študije, ki so preučevale učinke kuharskih oddaj na potrošnikovo ravnanje s hrano dokazujejo, da tovrstne oddaje lahko pomembno vplivajo na vedenje gledalcev. Avtorji nedavno objavljene študije pa so na vzorcu slovenskih kuharskih oddaj ugotavljali v kolikšni meri je upoštevana oz. gledalcem prikazana dobra higienska praksa.
Upoštevajoč vključitvene kriterije so v analizo zajeli štiri kuharske oddaje z več epizodami (skupaj 40). Dve oddaji (vsaka po 10 epizod) sta bili predvajani na javni televiziji, dve (prav tako vsaka po 10 epizod) pa na komercialni televiziji. V analizo je bilo tako skupno zajetih 14 h, 40 min in 35 sekund video materiala (povprečno 22 min na epizodo), v katerih je bilo pripravljenih skupno 91 jedi. V tem času je bilo zaznanih 1425 odstopanj (upoštevajoč kriterije ocenjevanja) od priporočil dobre higienske prakse. Zaznana odstopanja so bila enakomerno porazdeljena med dve glavni področji, in sicer področje osebne higiene (44,3 %) in postopkov rokovanja s hrano (55,7 %). Večina odstopanj (84,1 %) je bila nedvoumnih, medtem ko pri ostalih situacijah ni bilo možno potrditi, ali gre za odstopanje ali zgolj za gledalcu ne prikazano aktivnost. Slednje je bilo še posebej pogosto glede prikaza umivanja rok po delu s surovinami ter pri pranju sadja in zelenjave. Pogosto (podobno kot v predhodnih tujih študijah) so bila zaznana predvsem odstopanja, povezana z umivanjem rok in brisanjem rok v kuhinjsko krpo ali predpasnik med samo pripravo. Nepravilno zaporedje uporabe kuhinjske deske, ki lahko vodi do navzkrižnega onesnaženja, je bilo v trenutni študiji nedvoumno zaznano le enkrat, medtem ko tuji avtorji pogosteje poročajo o tovrstnih odstopanjih od priporočil dobre higienske prakse. Neprimerno rokovanje z začimbami in zelišči je prav tako ena izmed, pogosto spregledanih, poti navzkrižnega onesnaženja.
Izpostavljena raziskava, podobno kot predhodne, ugotavlja, da obstaja razkorak med tem kar vidimo, in tem kar bi bilo z vidika zagotavljanja varne hrane prav tako pomembno videti v televizijskih kuharskih oddajah. Zavedati se sicer moramo, da je snemanje kuharske oddaje velik in kompleksen projekt, kjer pri pripravi jedi sodeluje več ljudi, kot jih vidimo pred kamero. T. i. pomočniki tudi poskrbijo za predpripravo živil, razporeditev in čiščenje kuhinjskega pribora ter videz kuhinje. Elementi osebne higiene in postopki čiščenja pa praviloma niso vključeni v končni posnetek, ki je predvajan gledalcu. Čeprav so kuharske oddaje snemane v studiih pogosto imitirajo domačo kuhinjo. Aktivnosti s področja osebne higiene in postopkov čiščenja morda niso »zanimive za kamero,« a to še ne pomeni, da jih ni mogoče vključiti. Glede na to, da je časovni okvir oddaj za producente zelo dragocen, bi lahko pomembna sporočila s področja dobre higienske prakse npr. vključili v post produkciji z grafičnimi opozorili, ki dajejo gledalcu dodatne informacije o tem katerih dejanj ne sme preskočiti ali kaj je med tem časom že bilo narejeno. Kot menijo avtorji študije, bi na ta način lahko uravnotežili zabavno in izobraževalno vsebino kuharske oddaje ter pripravo hrane obravnavali v nekoliko širšem kontekstu.
Vir:
, , & (2024). TV cooking shows—Consumer entertainment or education? Journal of Food Safety, 44(2), e13108. https://doi.org/10.1111/jfs.13108
