Vitamin D ima vrsto vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa, med drugim je pomemben za zdravje kosti in normalno delovanje imunskega sistema. Medtem ko je med poletjem potrebe telesa po tem vitaminu možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, med jesenjo in zimo ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Preskrbljenost odraslih prebivalcev z vitaminom D v Sloveniji doslej ni bila obširneje preučena, zato so na Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Univerzitetnim kliničnim centrom, izvedli obsežno vseslovensko raziskavo NUTRIHEALTH. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni naključno izbrani odrasli prebivalci Slovenije, ki so sodelovali tudi v nacionalni prehranski raziskavi Si.Menu. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovalci določali na osnovi laboratorijskih analiz vzorcev krvi. Rezultati raziskave so pokazali precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, medtem jo je bila med majem in oktobrom situacija precej boljša. Izvedbo raziskave sta omogočila Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Rezultati raziskave predstavljajo pomembno izhodišče za, v letošnjem letu začet, nov raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«. Hkrati se vzpostavlja tudi strokovna skupina, ki bo na osnovi razpoložljivih podatkov pripravila nacionalne smernice za preskrbo z vitaminom D.

Pomen vitamina D in razlogi za nacionalno raziskavo

Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, ki igra eno ključnih vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa. Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane, ključen pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Vitamin D se lahko biosintetizira (nastaja) v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa je jeseni in pozimi zaradi pomanjkanja ali slabše intenzitete sončnih žarkov biosinteza v koži zmanjšana, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. Ker bi neoptimalna preskrbljenost z vitaminom D lahko predstavljala zdravstveno tveganje, se v Sloveniji trenutno izvajata tudi dva večja raziskovalna projekta, katerih rezultati so že dali več odgovorov na nekatera ključna vprašanja.

Kakšna je preskrbljenost prebivalcev Slovenije z vitaminom D?

Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalne raziskave NUTRIHEALTH, v kateri je sodelovalo 280 oseb, starih med 18 in 74 let. Udeleženci so bili povabljeni v diagnostični laboratorij na odvzem bioloških vzorcev, nakar je bila z analizo krvi določena njihova preskrbljenost z vitaminom. Pokazale so se velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Rezultati kažejo, da med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, približno 40% pa je imelo celo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi že lahko predstavljalo tveganje za pomanjkanje vitamina D. Še bolj zaskrbljujoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5% odraslih.

Slika: Med novembrom in aprilom večina odraslih prebivalcev Slovenije ni dosegala minimalne preskrbljenosti z vitaminom D (Slovenija, N=280; 18-74 let; podatki uteženi glede na starost in spol).

V zimskem času so bile opažene zanimive razlike med različnimi skupinami prebivalcev (primerjano po spolu in starosti). Tako so bile npr. med starejšimi odraslimi nad 65 let z vitaminom D nekoliko bolje preskrbljene ženske, med odraslimi do 65 let pa moški. V vseh skupinah odraslih prebivalcev je bila v jesensko-zimskem obdobju pojavnost nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D višja od 70%. Precej boljša situacija je bila poleti, ko je bilo z vitaminom D preskrbljenih 60% starejših odraslih in 75% odraslih, mlajših od 65 let. V tem času je optimalno preskrbljenost z vitaminom D dosegalo 27% starejših odraslih in 37% odraslih do 65 let, od tega 43% moških in 31% žensk. Dodati je potrebno še, da so bili v raziskavozajeti tudi prebivalci, ki so poročali, da uživajo prehranska dopolnila z vitaminom D.

Potek raziskave o preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D

Preskrbljenost z vitaminom D je bila v Sloveniji v preteklosti raziskovana predvsem na izbranih skupinah prebivalcev, večinoma na nosečnicah, ne pa z nacionalno-reprezentativnimi raziskavami. Upoštevajoč razpoložljive podatke se je predvidevalo, da so prebivalci tekom poletja bolje preskrbljeni z vitaminom D kot pozimi, vendar točnih epidemioloških podatkov o preskrbljenosti različnih skupin prebivalcev nismo imeli. Na odraslih je bil ta izziv naslovljen v okviru širšega raziskovalnega projekta »Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj«. Ta aplikativni raziskovalni projekt, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Razdeljen je na dva ločena sklopa - na Biotehniški fakulteti so prevzeli vodenje nadaljevanja študije Moje Mleko, ki se izvaja na otrocih, Inštitut za nutricionistiko pa je prevzel vodenje raziskave NUTRIHEALTH na odraslih. Gre za nadgradnjo nacionalne prehranske raziskave Si.Menu 2017/18 z laboratorijskimi določitvami bioloških kazalnikov v krvi in urinu, pri čemer se poleg preskrbljenosti z vitaminom D, raziskuje tudi druga pomembna mikrohranila.

Nacionalna prehranska raziskava Si.Menu 2017/18 se je izvajala na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, skladno z metodologijo in finančno podporo Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Raziskava se je izvajala anketno, pri čemer je bila opazovana prehrana in širši življenjski slog prebivalcev. K sodelovanju so bili povabljeni naključno izbrani prebivalci, anketiranje pa je bilo izvedeno enakomerno od marca 2017 do februarja 2018, s čimer je bila zagotovljena reprezentativnost tekom celotnega koledarskega leta. Začetek izvajanja projekta NUTRIHEALTH je omogočal, da so bili v raziskavi sodelujoči odrasli prebivalci dodatno povabljeni še na odvzem krvi, na osnovi česar se bili pridobljeni zelo pomembni podatki o kazalnikih preskrbljenosti prebivalcev z mikrohranili, vključno z vitaminom D. Na ta način so bile identificirane skupine prebivalcev, ki bi lahko bile z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D najbolj ranljive, raziskuje pa se tudi glavne vire vitamina D v prehrani ljudi. Pridobljeni podatki preliminarno nakazujejo na precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih Slovenije.

V raziskavi odvzeti vzorci krvi so bili najprej analizirani v regijskih diagnostičnih laboratorijih. Za izvedbo raziskave na državni je bilo potrebno povezati mrežo z 29 laboratoriji, večinoma v zdravstvenih domovih. Brez njihove močne podpore raziskave dejansko ne bi bilo mogoče izvesti. Na ta način je bilo zagotovljeno, da so se vzorčenja lahko udeležili prebivalci iz vseh regij, tudi iz manjših krajev. Je pa to predstavljajo precejšen logistični zalogaj. Medtem ko so bile osnovne biokemijske analize izvedene v lokalnih laboratorijih, so bile zahtevnejše analize izvedene centralno na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Analiza vzorcev je bila izvedena z najsodobnejšimi diagnostičnimi metodami. Medtem ko se o rezultatih preskrbljenosti z vitaminom D že lahko poroča, je v obdelavi še mnogo drugih epidemiološko zanimivih podatkov. Med drugim se raziskuje tudi pogostost bolezni ščitnice, o čemer bomo javnost bolj podrobno obveščana v prihodnosti.

Vabilu za sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 280 oseb, starih med 18 in 74 let. Stopnja udeležbe je bila 70%, kar je bilo, glede na potrebo po vzorčenju krvi, nad pričakovanji. Vsem sodelujočim preiskovancem gre zahvala, da smo prvič v Sloveniji dobili tovrsten vpogled v preskrbljenost prebivalcev z mikrohranili. Ob tem je potrebno poudariti, da za sodelovanje v raziskavi udeleženci niso dobili plačila, ob podpori družbe Mercator d.d. pa jim je bilo omogočeno delno povračilo potnih stroškov.

Nadaljevanje raziskav

Raziskava NUTRIHEALTH po eni strani prinaša zelo pomembne rezultate, po drugi strani pa odpira nova javno-zdravstvena vprašanja. V Sloveniji je bil leta 2015 sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, poimenovan tudi »Dober tek Slovenija«, med njegovimi cilji pa je tudi okrepitev raziskovanja na področju prehrane z namenom pridobitve podatkov, na osnovi katerih bo država lahko sprejemala ustrezne odločitve. Skladno s tem je Ministrstvo za zdravje najprej podprlo izvedbo raziskovalnega projekta NUTRIHEALTH, v letošnjem letu pa se je začel izvajati tudi nov aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. V prvem sklopu projekta je bila preizkušena učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Raziskan je bil vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D. Vitamin D je bil dodan v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v prehranskih dopolnilih. Medtem ko so bili v kontrolni skupini (ki ni prejemala vitamina D) prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še 14%. Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanju povezav s fototipom in osončenostjo kože ter življenjskim slogom. Raziskava se nadaljuje, zato iščemo odrasle udeležence, kise jim bo januarja in septembra 2020 s preiskavo krvi brezplačno določilo preskrbljenost z vitaminom D. Interes za sodelovanje lahko sporočite z izpolnitvijo obrazca na spletni strani Inštituta za nutricionistiko (www.nutris.org/dvitamin). Preiskave bodo potekale v Ljubljani.

Izvajanje aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, poleg Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za zdravje, financira tudi podjetje Valens Int., ki si kot odgovorno podjetje želi zagotavljati kakovost izdelkov. Že pred leti so razvili novo obliko prehranskega dopolnila – pršilo z vitaminom D, z veseljem pa so podprli izvedbo raziskave, da bi pridobili informacijo o vplivu njihovih izdelkov na preskrbljenost z vitaminom D ter potrebah po tem vitaminu pri prebivalcih Slovenije. Zavedajo se namreč, da je zaradi drugačnih navad ljudi, pa tudi zaradi same geografske lege, preskrbljenost z vitaminom D v različnih državah lahko zelo različna in zato podpirajo izvajanje tovrstnih raziskav v Sloveniji.

Ukrepi za izboljšanje stanja

Ker so priporočila, ki naj bi jih glede preskrbe z vitaminom D upošteval posameznik ali bi jih lahko izvajali na populacijskem nivoju, predmet številnih strokovnih razprav, tudi na mednarodni ravni, se v Sloveniji ob podpori Ministrstva za zdravje vzpostavlja Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D. Strokovna skupina, v kateri sodelujejo vsi partnerji projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, bo sistematično pregledala povezave med preskrbo z vitaminom D in morebitnimi zdravstvenimi izidi pri prebivalcih. Na podlagi tega bo skupina usmerjala med različnimi vejami medicine usklajena priporočila za vnos in spremljanje vnosa vitamina D pri določenih populacijskih skupinah, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno.

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. Zato lahko posameznik do neke mere že z rednim vključevanjem teh živil v priporočeni pogostosti in količini prispeva k svoji boljši preskrbljenosti z vitaminom D. Proizvajalci dodajajo ta vitamin tudi v nekatera živila, najpogosteje v žita za zajtrk, različne namaze in napitke, pri katerih je to na označbi tudi jasno navedeno. Podobno tudi za prehranska dopolnila velja, da mora biti dodana količina vitamina D označena. Vendar pa so dosedanji rezultati pokazali tudi na izzive na tem področju, ki pa jih bo potrebno reševati na širši evropski ravni. Glede na evropsko zakonodajo o označevanju živil se na živilih oz. prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo 5 µg vitamina D, označuje, da vsebujejo 100% priporočenega dnevnega vnosa tega vitamina. Referenčne vrednosti za dnevno preskrbo z vitaminom D so višje (15 oz. 20 µg), zato nekateri proizvajalci v živila oz. prehranska dopolnila pogosto dodajajo temu prilagojene odmerke, kar označijo kot npr. tristo ali celo več odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Izpostaviti velja, da takšni odmerki praviloma ne predstavljajo tveganja za zdravje, saj je upoštevajoč znanstveno mnenje Evropske agencije za varno hrano zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg.

Metodološko pojasnilo: Pri interpretaciji podatkov so upoštevane trenutno uveljavljene smernice, upoštevajoč katere je pomanjkanje vitamina D opredeljeno pri serumski koncentraciji 25-hidroksivitamina D [25(OH)D] pod 30 nmol/L (oz. pod 12 µg/L), nezadostna preskrbljenost pa v območju med 30 in 50 nmol/L (oz. 12 do 20 µg/L). Kot mejo za optimalno preskrbljenost z vitaminom D smo upoštevali priporočilo mednarodnega Združenja za endokrinologijo, da je zaželena optimalna serumska koncentracija 25(OH)D nad 75 nmol/L (30 µg/L).