Med lahko v manjših količinah uživamo kot dopolnitev uravnotežene prehrane, vendar se moramo zavedati, da je med kljub manjšemu deležu zdravju koristnih snovi še vedno pretežno sladkor. Z njim lahko nadomestimo ostale oblike prostega sladkorja, npr. namizni sladkor (trsni, pesin itd.), ki ne vsebujejo skorajda nobenih koristnih snovi, a mora njegovo uživanje kljub temu ostati omejeno na nekaj čajnih žličk.
Za zagotavljanje varne hrane je potrebno opravljati tudi redne analize medu na ostanke fitofarmacevtskih sredstev (npr. pesticidov) in veterinarskih zdravil (npr. antibiotikov). Pri obeh vrstah pridelave medu, tako konvencionalni kot ekološki, se čebelarji ne more izogniti onesnaženju meda iz okolja. Čebele letijo tudi do 4,8 km od svojega čebelnjaka in so med tem izpostavljene onesnaževalcem iz rastlin, zemlje in zraka. Fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin, ne dosežejo samo obdelane rastline, ampak se spuščajo tudi na tla in v zrak. V zraku, nastanejo aerosoli, ki vsebujejo ostanke teh sredstev, ki lahko potujejo in se nabirajo v okolici, kjer lahko pridejo tudi v stik s čebelami. V Sloveniji je dovoljena uporaba več kot 500 fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo več kot 200 aktivnih snovi (snovi, ki zatirajo bolezni, uničujejo škodljivce, zatirajo plevel). V EU so z zakonodajo določene najvišje mejne vrednosti ostankov v živilih tako za pesticide iz okolja, kot tudi za veterinarska zdravila (kot so na primer antibiotiki). Na ta način je omogočena boljša kontrola nad uporabo teh snovi in s tem je tudi znižano tveganje za zdravje potrošnika zaradi izpostavljenosti ostankom fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih zdravil v živilih.
Raziskovalci Kmetijskega inštituta Slovenije so v letih 2017 in 2018 analizirali kar 60 vzorcev medu iz Slovenije, tako ekološke kot konvencionalne pridelave. Vodja Agrokemijskega laboratorija na Kmetijskem inštitutu Slovenije, dr. Helena Baša Česnik, je povzela rezultate njihove analize: “Noben od vzorcev ni presegel zakonodajno določene meje za ostanke pesticidov ali veterinarskih zdravil, kar pomeni, da so bili vsi analizirani vzorci medu varni za uživanje za potrošnika. Vseeno pa so bili ostanki fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) iz okolja prisotni v enem vzorcu iz ekološke pridelave, kar v polovici vseh vzorcev so bili prisotni ostanki veterinarskih zdravil. Ostanke veterinarskih zdravil smo pogosto določili v vzorcih iz konvencionalne pridelave, v vzorcih ekološke pridelave pa le izjemoma.”
Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Food Additives & Contaminants.
