Navadna ali prava robida (Rubus fruticosus L.) je zelo cenjena in vedno bolj iskana jagodičasta vrsta, saj vsebuje veliko zdravju koristnih snovi. Plodovi robid so izredno bogati z vitaminom C in antocianini ter drugimi fenolnimi spojinami, ki imajo veliko antioakidativno kapaciteto. Zaradi tega je redno uživanje robid zelo zaželjeno, saj omenjene snovi zelo ugodno vplivajo na zdravje ljudi.

Plodovi robid, ki botanično gledano spadajo med birne koščičaste plodove, začnejo dozorevati julija ter zorijo vse do septembra. Ker dozorevajo zaporedoma in lahko naenkrat oberemo plodove v različnem zrelostnem stadiju, je izrednega pomena, da vemo kateri plodovi so optimalno dozoreli. Pri robidah je optimalno zrelost težko določiti, saj se plodovi obirajo na podlagi njihove barve in trdote. Barva z dozorevanjem plodov prehaja iz zelene v rdečo in modro ter na koncu v skoraj črno barvo. Ko so plodovi optimalno zreli, se zlahka ločijo od peclja in so nekoliko mehkejši na otip. Ko so plodovi obrani, ne zorijo več. Zaradi tega je zelo pomemben pravilen čas obiranja, saj vemo, da je vsebnost posameznih snovi med različnimi zrelostmi drugačna. Zato so raziskovalci iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) ter Kmetijskega inštituta Slovenije raziskali, kakšna je kemična kakovost plodov v različno zrelih robidah. S tem namenom so plodove različnih sort robid (‘Chester Thornless’, ‘Čačanska Bestrna’, ‘Loch Ness’, ‘Smoothstem’ in ‘Thornfree’) obrali v treh različnih zrelostih (premalo, optimalno zreli in prezreli plodovi) in primerjali njihovo barvo, vsebnost vitamina C, organskih kislin, sladkorjev, fenolnih snovi in antioksidativni potencial plodov.

Ugotovili so, da je zrelost plodov bistveno vplivala na skoraj vse izmerjene parametre kakovosti. Prav tako so se pokazale očitne razlike med posameznimi sortami. Premalo zreli plodovi so bili svetlejši in bolj rdeče obarvani in so vsebovali največ organskih kislin in najmanj skupnih sladkorjev, kar je prispevalo k nižjemu razmerju med sladkorji in kislinami ter posledično k bolj kislemu okusu njihovih plodov. Na drugi strani pa so nezrele in tudi optimalno zrele robide imele največ vitamina C. Plodovi optimalno zrelih in prezrelih robid so imeli značilno največjo vsebnost sladkorjev in njihova barva je bila zelo temno vijolična, skoraj črna. Prezrele robide so se izkazale za najboljši vir antocianinov (rdeča, vijolična ali modra barvila) in ostalih posameznih fenolnih spojin, kar je tudi prispevalo k največji vsebnosti skupnih fenolov in največji antioksidativni aktivnosti njihovih plodov.

Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je težko določiti idealen oz. optimalen termin obiranja robid, saj je potrebno upoštevati različne parametre plodov, od njihove barve, čvrstosti kot tudi vsebnosti bioaktivnih snovi.

Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Food Chemistry.

Viri in dodatna literatura