Prebivalci zahodnega sveta v zadnjih letih zaužijemo vedno manj prehranskih vlaknin. To je neposredna posledica uživanja industrijsko predelane hrane, ki v proizvodnji uporablja predvsem belo moko in rafinirana žita (žita brez zunanje ovojnice, ki vsebuje največji delež vlaknin), ter premajhnega vnosa sadja in zelenjave. Priporočenega dnevnega vnosa vlaknin, ki naj bi znašal med 28 in 35 g dnevno, tako večina prebivalcev v razvitem svetu ne dosega.

Skupina raziskovalcev iz Luksemburga je v sodelovanju z ameriškimi kolegi v preteklem mesecu v reviji Cell objavila rezultate raziskave o vplivu premajhnega vnosa vlaknin na delovanje črevesne mikrobiote. Vlaknine, ki jih človeški prebavni encimi ne morejo razgraditi, služijo kot hrana koristnim bakterijam, ki poseljujejo naše debelo črevo. Vprašanje, na katerega so v omenjeni raziskavi iskali odgovor, je bilo, kaj se zgodi, kadar bakterije naše mikrobiote ne dobijo dovolj energije iz razgradnje vlaknin.

Študija je bila izvedena na laboratorijskih miših, pri katerih so spremljali spremembe v sestavi mikrobiote v odvisnosti od količine zaužitih vlaknin ter dogajanje v samem črevesju. Rezultati so pokazali, da se ob pomanjkanju vlaknin bakterije od razgradnje le-teh preusmerijo v razgradnjo gradnikov črevesne sluznice (t.i. mucinov). Ta podatek je zaskrbljujoč, saj je črevesna sluznica tista, ki deluje kot prva obrambna linija pri okužbah s patogeni. Z nadaljnjimi poskusi so dokazali, da je verjetnost okužbe s črevesnimi patogeni občutno večja pri miših, pri katerih je bila črevesna sluznica že poškodovana. Študija je še pokazala, da se spremembe zgodijo, tudi če je pomanjkanje vlaknin v prehrani prisotno le krajši čas in ne le pri dolgotrajnih prenizkih vnosih.

Gre še za eno izmed številnih študij, ki so v zadnjih letih opozorile na pomen prehranskih vlaknin v naši prehrani. Tako naslednjič namesto po belem kruhu raje posezimo po polnozrnatem in s tem poskrbimo še za našo mikrobioto.

 

Viri in dodatna literatura