Rešeljika (Prunus mahaleb L.), čremsa (P. padus L.), črni trn (P. spinosa L.) in divja češnja (Prunus avium L.) so samonikle koščičastoplodne lesnate rastline. Etnobotanično izročilo jih pozna kot divje rastline z užitnimi plodovi. V Sloveniji se v prehrani še vedno uporablja plodove divje češnje, črnega trna in rešeljike, slednje zelo redko (na Krasu) in le predelane v sokove in likerje. V preteklosti so plodove rešeljike uporabljali tudi za barvanje vina. Tudi plodove čremse so v preteklosti uporabljali za pripravo sokov, likerja in kisa. Vse navedene rastline imajo trpke plodove, najmanj češnja. Za črni trn velja, da se trpkost zmanjša po prvi slani. Plodovi so po tem uporabni tudi sveži, čremsa in rešeljika pa imata tako trpke plodove, da so primerni le za predelavo. Kot večina drugih koščičastoplodnih rožnic, vsebujejo tudi navedene rastline v semenih zelo strupene cianogene glikozide, zato moramo biti pri uživanju in predelavi pozorni na to, da ne stremo koščič in da seme ne pride v hrano.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani iz programskih skupin Hortikultura in Agroekosistemi so raziskali vsebnost za prehrano pomembnih bioaktivnih snovi v plodovih samoniklih koščičastoplodnih rožnic (Prunoideae). V mesu koščičastih plodov divje češnje (Prunus avium L.), rešeljike (P. mahaleb L.), čremse (P. padus L.) in črnega trna (P. spinosa L.) so analizirali vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, tokoferolov, karotenoidov in fenolnih snovi.
Fruktoza in glukoza sta po vsebnosti glavna sladkorja v plodovih samoniklih vrst iz rodu Prunus, medtem ko sta jabolčna in citronska kislina glavni organski kislini. V njihovih plodovih smo identificirali širok spekter fenolnih spojin: 19 različnih derivatov cimetne kisline, 19 glikozidov kvercetina, 10 glikozidov kempferola in 2 derivata izoramnetina. Rezultati študje kažejo, da imajo vse analizirane samonikle v Sloveniji rastoče vrste iz rodu Prunus višjo vsebnost flavonolov in antocianinov v primerjavi s kultiviranimi sadnimi vrstami. To je izrednega pomena, saj zdravstvene študije kažejo pozitivno korelacijo med uživanjem hrane bogate s flavonoidi in zmanjšanjem možnosti obolenj zaradi koronarnih in rakavih obolenj. V plodovih črnega trna in čremse predstavljajo antociani kar 65 do 70% skupno analiziranih fenolnih snovi in zato lahko ti dve vrsti uvrstimo kot potencialni vir naravnih barvil za različne prehranske produkte. Vsebnost skupnih fenolov je bila v razponu od 2373 (divja češnja) do 11053 (čremsa) mg ekvivalentov galne kisline na kilogram svežih plodov in antioksidativna kapaciteta od 7,26 do 31,54 mM ekvivalentov troloxa na kg plodov.
Poleg fenolnih snovi, ki so najpomembnejša skupina bioaktivnih snovi v teh plodovih in verjetno prispevajo največ k njihovi antioksidativni aktivnosti, smo v plodovih izmerili tudi lipofilne antioksidante: klorofil, karotenoide in tokoferole. Izkazalo se je, da je predvsem čremsa bogat vir tokoferolov (vitamina E), vsebovala je tudi največ karotenov (vitamin A). Črni trn in rešeljika sta imela podobno vsebnost karotenoidov in manj tokoferolov kot čremsa. Plodovi divje češnje so imeli bistveno manjše vsebnosti lipofilnih antioksidantov kot plodovi ostalih treh preučevanih rastlin.
Plodovi preučenih rastlin so bogat vir antioksidantov ter naravnih barvil in so kot taki potencialno uporabni v živilski in farmacevtski industriji. Divje vrste koščičastoplodnih rožnic predstavljajo zakladnico genov za iskanje novih sort v programih žlahtnenja v prihodnosti.
Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Journal of Food Science.
Dodatni viri in literatura:
Maja Mikulič-Petkovšek, Franci Štampar, Robert Veberič, Helena Šircelj. 2016. Wild Prunus Fruit Species as a Rich Source of Bioactive Compounds. Journal of Food Science: 81: C1928-1937.
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1750-3841.13398/abstract
