Gozdna ali navadna borovnica (Vaccinium myrtillus L.), pri nas znana tudi kot črnica, je ena izmed najpomembnejših divje rastočih vrst jagodičja zlasti v severnih državah Evrope. Kot avtohtona vrsta je prisotna tudi v severni Aziji in severozahodni Severni Ameriki. Raziskave poročajo o številnih ugodnih vplivih uživanja plodov borovnice na zdravje človeka, predvsem zaradi močnega antioksidativnega potenciala, ki ga lahko pripišemo učinku v borovnicah vsebovanih antocianinov ter drugih fenolnih snovi.
Plodovi borovnic, ki v Sloveniji dozorijo na naravnih rastiščih v juniju ali avgustu, razvijejo značilno črno-modro barvo, prekrito s poprhom. Pred kratkim je bila v gozdovih Slovenije najdena tudi redka različica plodov bele barve, ki je bila predhodno najdena le v posameznih gozdovih na Finskem. Razlog za drugačen izgled je v drugačni sestavi borovnic, predvsem glede vsebnosti antocianinov - fenolnih spojin, ki so odgovorne za rdeča, modra ali vijolična obarvanja plodov. Tovrstne razlike v sestavi modre in bele gozdne borovnice so raziskali raziskovalci iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF) ter Kmetijskega inštituta Slovenije. Zala Zorenč, mag. inž. hort., mlada raziskovalka na UL BF: »Z različnimi analizami smo ugotovili, da so plodovi bele borovnice nekoliko manjši, vsebujejo manjši delež vode oz. več suhe snovi, imajo pa tudi večjo vsebnost glukoze in fruktoze ter citronske in šikimske kisline. Zaradi tega imajo bele borovnice v primerjavi z modro obarvanimi tudi večjo vsebnost skupnih sladkorjev in kislin. Zaradi drugačnega razmerja med sladkorji in kislinami so slajšega okusa. Nasprotno imajo plodovi modro obarvanih borovnic večjo vsebnost sekundarnih rastlinskih metabolitov, kot so antocianini, flavanoli, flavonoli ter hidroksicimetne kisline.«
Slika: Bele (levo) in modre (desno) gozdne borovnice se med seboj pomembno razlikujejo v vsebnosti fenolnih snovi (avtor fotografij: Matjaž Maležič).
Rezultati raziskave so torej pokazali, da so modre borovnice boljši vir skupnih fenolnih snovi v primerjavi z belo obarvanimi plodovi, kljub vsemu pa tudi slednje predstavljajo živilo z ugodno hranilno sestavo, zaradi svoje neobičajne barve pa tudi tržno zanimivost.
Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Food Chemistry.
Dodatni viri in literatura:
- Zala Zorenc, Robert Veberic, Franci Stampar, Darinka Koron, Maja Mikulic-Petkovsek. 2006. White versus blue: Does the wild ‘albino’ bilberry (Vaccinium myrtillus L.) differ in fruit quality compared to the blue one? Food Chemistry 211: 876–882.
URL: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0308814616308317
