Rezultati raziskave
Učinek delavnice »Kaj lahko sam storim za varno hrano?« na znanje in zavedanje osnovnošolcev o zagotavljanju varnosti živil v domači kuhinji
Izobraževanje in usposabljanje na področju zagotavljanja varnosti živil, tako zaposlenih v živilsko predelovalni panogi kot tudi prebivalstva, lahko pomembno pripomore k obvladovanju s hrano povzročenih nalezljivih bolezni. Ker se navade posameznika vzpostavijo že tekom njegovega odraščanja, je ta del človekovega razvoja prepoznan kot ključen tudi na področju pridobivanja veščin za ustrezno ravnanje z živili. Pri tem je pomembno, da je način izobraževanja ustrezno prilagojen ciljni skupini. V okviru projekta »Kaj lahko sam storim za varno hrano«, ki ga je finančno podprla Mestna občina Ljubljana, je bila zasnovana 45 minutna delavnica za osnovnošolce zadnje tirade. V okviru delavnice so bili na ilustrativen način obravnavni ključni preventivni ukrepi za obvladanje mikrobioloških dejavnikov tveganja za zdravje pri ravnanju z živili v domačem gospodinjstvu. Obravnavane so bile naslednje teme: vpliv temperature na delovanje mikroorganizmov, učinek postopkov čiščenja delovnih površin in opreme, učinek umivanja rok in poti navzkrižne kontaminacije.
Delavnico so zasnovali raziskovalci iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, ki so preverili tudi učinkovitost takšnega osveščanja mladih za zagotavljanje varnosti živil. Učinek delavnice so preverili v študiji, v kateri je sodelovalo 1.272 šestošolcev. Ugotovili so, da je delavnica dolgoročno vplivala tako na dvig znanja kot tudi spremembo nekaterih stališč. Skoraj tretjina udeležencev je namreč po delavnici začela domače gospodinjstvo dojemati kot mesto, kjer lahko zaradi napak pride do okužbe z živili. Rezultati kažejo, da lahko s tovrstnim pristopom vplivamo tako na poznavanje kot tudi razumevanje pomena preventivnih ukrepov pri ravnanju z živili. Rezultati so pokazali še, da je vpliv na znanje večji pri tistih temah, ki so bile podprte s praktično aktivnostjo, kot pri temah, ki so bile obravnave zgolj skozi diskusijo.
Čeprav 45 minutna delavnica ni popolna rešitev za odpravo vseh vzrokov, povezanih s človeškimi napakami pri zagotavljanju varnosti živil, se je izkazala kot primerno orodje za dosego ciljev, ki so vezani na zagotavljanje varnosti živil in zdravja človeka. Zasnova delavnice oz. posameznih aktivnosti predstavlja primer dobre prakse za pomoč učiteljem pri izobraževanju mladih na področju preventivnih ukrepov zagotavljanja varnosti živil. Zavedati se moramo, da bodo osnovnošolci hitro odrasli v potrošnike, ki bodo hrano pripravljali zase in za svojo družino, zato so ta znanja zelo pomembna.
Posamezne aktivnosti delavnice ter rezultate raziskave so raziskovalci objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Food Policy.
Dodatni viri in literatura:
- Andrej Ovca, Mojca Jevšnik, Gregor Jereb in Peter Raspor. 2016. Effect of educational intervention on young people, targeting microbiological hazards in domestic kitchens. Food Policy. DOI: 10.1016/j.foodpol.2016.03.004 URL: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0306919216300148
