Hranjenje z izgubo nadzora (angl. binge-eating) opisujemo kot obliko motenega prehranjevalnega vedenja. Zanjo so značilni neustrezni vzorci vedenja, z epizodami prenajedanja in izgubo nadzora nad hranjenjem, s posledičnim občutkom čustvene stiske. Zaradi teh značilnosti nekateri menijo, da predstavlja obliko kompulzivnega prenajedanja.
Predstavlja resen javnozdravstveni problem, saj je s hranjenjem z izgubo nadzora povezanih več negativnih zapletov v duševnem in fizičnem zdravju, kot je povečano tveganje za motnje hranjenja ter druge duševne motnje, zasvojenost s hrano, debelost, povezano pa je tudi z nižjo kakovostjo življenja. Med dejavniki tveganja se omenja več psiholoških in demografskih dejavnikov, vključno z doživljanjem anksioznosti ter telesno maso. Hranjenje z izgubo nadzora je danes najpogostejša oblika motenega prehranjevalnega vedenja, ki je v svetovnem porastu med splošno populacijo.
Raziskovalki s Fakultete za vede o zdravju, Univerze na Primorskem, sta raziskovali to obliko motenega prehranjevalnega vedenja in pojav anksioznosti glede na različne demografske značilnosti na velikem populacijskem vzorcu odraslih v Sloveniji. Izr. prof. dr. Maša Černelič Bizjak in Katarina Adamič, mag. dietetike: »Povezavo med hranjenjem z izgubo nadzora in anksioznostjo ter prekomerno telesno maso in debelostjo, kot dejavniki tveganja za to motnjo, v splošni populaciji, potrjujejo tudi tuje raziskave. Zaskrbljujoče je visoko poročanje o hranjenju z izgubo nadzora in anksioznosti, prekomerni telesni masi in debelosti med odraslimi v Sloveniji. Rezultati opozarjajo na pomen visokih stopenj anksioznosti, ki skupaj z visokim indeksom telesne mase pomembno prispevata k problematičnemu hranjenju. V naši raziskavi so mlajši udeleženci in ženske poročali o znatno višji anksioznosti. Alarmanten pa je rezultat, da so mladi tisti, ki so izkazovali najvišjo stopnjo anksioznosti.«
Navkljub spodbudam tujih raziskovalcev k preučevanju hranjenja z izgubo nadzora v splošni populaciji, je številčnost teh raziskav zelo omejena. Vsekakor je potrebno nadaljnje raziskovanje hranjenja z izgubo nadzora med splošno populacijo, kar bi doprineslo k pridobitvi podatkov o dejanski prevalenci in nadalje k ugotavljanju natančnih razmerij s to motnjo prehranjevanja, vezanih na dejavnike, kot je anksioznost, ter ugotavljanju natančnih razlik glede na demografske spremenljivke, kot so spol, starost in indeks telesne mase. Po naših spoznanjih je to prva tovrstna raziskava v Sloveniji, zato glede na primanjkljaj raziskav s področja hranjenja z izgubo nadzora pri nas spodbujamo k nadaljnjim raziskavam, tako pri nas kot drugod.
Raziskovalki sta rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Zdravstveno varstvo, ki jo izdaja Nacionalni inštitut za javno zdravje z naslovom Hranjenje z izgubo nadzora na slovenskem populacijskem vzorcu odraslih.
Vir:
Bizjak, Maša Černelič, Katarina Adamič. "Binge eating in a Slovenian population-based sample of adults." Slovenian Journal of Public Health 62.1 (2023): 39-47. https://sciendo.com/article/10.2478/sjph-2023-0006
