Leta 2010 so raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z raziskovalci Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana začeli z raziskavo z naslovom »Vloga materinega mleka pri razvoju črevesne mikrobiote dojenih otrok« (ARRS J4-3606), kratko »Moje-mleko«. V raziskavo je bilo vključenih 294 nosečnic, od tega je 185 žensk nadaljevalo sodelovanje v podrobnejši študiji, raziskavo pa je pri otrokovem prvem letu starosti zaključilo 152 parov mati-otrok. Pridobljeni podatki in rezultati so bili odlično izhodišče za izpeljavo prospektivne kohortne študije »Moje-mleko 2« o učinkih zgodnje prehrane in različnih dejavnikov matere in otroka tekom prvega leta starosti na zdravje in razvojni status otrok, ki so bili v letih 2017/2018 stari 6-7 let. Študija je bila del večjega aplikativnega projekta »Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj (ARRS L3-8213).
Prof. dr. Irena Rogelj, z Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti je pojasnila: »Kljub intenzivnim raziskavam, ki so že nekaj časa osredotočene na pomen prehrane in črevesne mikrobiote za zdravje, so študije, ki sledijo povezavi med dejavniki matere, prehrano in črevesno mikrobioto v zgodnjem življenju ter razvojem otrok v daljšem obdobju, še vedno redke. Rezultati študije zato prispevajo k napredku raziskav na področju javnega zdravja in prehrane, pridobljene informacije ter znanje pa bodo koristni tudi pri razvoju in oblikovanju novih prehranskih smernic za otroke.
V prospektivni kohortni študiji »Moje-mleko« so spremljali 185 Slovenk med nosečnostjo in po njej ter njihove otroke do starosti 7 let. Podatke za ženske so zbirali v zadnjem trimesečju nosečnosti, en mesec po porodu in eno leto po porodu, razvoj in zdravje njihovih potomcev pa ocenjevali ob rojstvu, mesec, 3, 6, 9 in 12 mesecev po porodu ter 3 in 7 let po rojstvu. V prvem delu študije so poleg spremljanja prehrane nosečnic in doječih mater, proučevali mikrobioto in maščobno-kislinsko sestavo materinega mleka ter začetni razvoj črevesne mikrobiote dojenih otrok. Poleg tega so merili koncentracijo vitamina D v serumu mater, mineralno kostno gostoto mater in njihovih otrok ter izvedli antropometrične meritve mater in njihovih otrok do enega leta starosti. Raziskavo je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Študijo »Moje-mleko« je zaključilo 152 otrok. Vse so povabili v nadaljevalno študijo »Moje-mleko-2« v letu 2017, ko so bili stari med 6 in 7 let. Odzvalo se je 92 otrok (60,5 %), 89 pa jih je študijo zaključilo. Ta populacija predstavlja 0,4 % otrok, rojenih leta 2011. Pregledi otrok so potekali na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana v treh ambulantah: v ambulanti za merjenje kostne gostote, kjer je potekalo tudi izpolnjevanje splošnega socio-demografskega in vprašalnika o zdravstvenem stanju; v ambulanti za izvajanje antropometričnih meritev in v ambulanti za klinično prehrano, kjer se je ob pogovoru s staršem beležilo otrokove prehranske dnevnike in izpolnjevalo spletno anketo o pogostosti uživanja obrokov in živil. Nadaljnjo študijo sta finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje Slovenije.
Pomembne ugotovitve raziskave »Moje-mleko«
Povprečna starost žensk ob vključitvi v študijo "Moje-Mleko" je bila 30,6 ± 4,3 let. Med njimi je bilo 3% vegetarijank. Večina (83%) je imela indeks telesne mase (ITM) pred nosečnostjo <25, samo 7% udeleženk je imelo ITM >30. Kljub zelo visoki izobrazbeni strukturi so nosečnice in doječe matere v povprečju uživale premalo folata, vitamina D, joda, železa, cinka, dokozaheksaenojske kisline in prehranskih vlaknin ter preveč soli, prostega sladkorja in alkohola. Štirideset odstotkov žensk je imelo nizko vsebnost vitamina D v krvnem serumu, medtem ko je imelo 14 % žensk pomanjkanje vitamina D. Manj kot polovica žensk je imela v serumu koncentracijo 25-hidroksivitamina D (25(OH)D) v optimalnem območju.
Povprečna gestacijska starost novorojenčkov (52% dečkov) je bila 39,3 ± 1,3 tedna, povprečna masa 3374 ± 491,0 g in dolžina 51.2 ± 2.33 cm. Novorojenčki mater z visokim nivojem serumskega 25-hidroksivitamina D so imeli ob rojstvu višjo mineralno gostoto kosti. Vsi novorojenčki so bili dojeni, prirast mase in ITM otrok ob 1 in 6-7 let sta bila znatno večja pri dojenčkih s krajšim trajanjem dojenja (<6 mesecev). Otroci, ki so hitreje pridobivali telesno maso v prvih 3 mesecih so imeli višji ITM pri 1 (p<0,001) in 3 (p=0,007) letih starosti, otroci rojeni s carskim rezom so imeli višji ITM (p=0,024) pri 3 mesecih starosti, in neznačilno višji ITM pri 1 in 6-7 letih.
Na zgodnjo sestavo črevesne mikrobiote otrok so vplivali način poroda, porodnišnica in dohranjevanje. Dohranjevanje novorojencev je v primerjavi z izključnim dojenjem negativno vplivalo na vzpostavitev in razvoj črevesne mikrobiote. Zapoznela vzpostavitev črevesne mikrobiote se je odražala v blatu tri mesece starih otrok z za 30 % nižjo relativno zastopanostjo bifidobakterij, tipičnih zdravju koristnih bakterij mikrobiote izključno dojenih otrok.
Rast, razvoj in zdravstveno stanje otrok so ocenili na osnovi kliničnega pregleda otrok in antropometričnih meritev. Ugotovili so, da se dečki in deklice po dnevnem energijskem vnosu značilno razlikujejo, kar je bilo pričakovano, vendar so tudi ugotovili, da je bil energijski vnos tako pri dečkih (1648 ± 368 kcal/dan), kot deklicah (1450 ± 350 kcal/dan) nižji od priporočenega, ob ustreznem deležu maščob (dečki: 29,5%; deklice: 29,8%) in ogljikovih hidratov v celodnevnem energijskem vnosu (dečki: 55,7%; deklice: 56,1%) in prekoračenem priporočenem vnosu beljakovin (dečki: 58,7 ± 17,3g/dan; deklice: 48,8± 13,7g/dan). Tako dečki kot deklice so presegli dopustne vrednosti vnosa soli in prostih sladkorjev. Zaključimo lahko, da samo s prehrano že pri otrocih težko dosežemo zadosten vnos vitamina D.
