Pastinak (Pastinaca sativa) ali navadni rebrinec je korenovka, ki so jo jedli že v antiki. Iz vzhodnega Sredozemlja so ga po Evropi raznesli Rimljani in Kelti, ki so ga cenili kot zdravilno rastlino, služil pa je tudi za izdelavo sladkega vina, piva ter sladila. Je dvoletnica, ki se goji kot enoletnica, saj uporabljamo koren in liste, v drugem letu namreč rastlina razvije cvetno steblo in semena. Za gojenje so bolj primerni kraji s hladnejšo klimo. Običajno se ga ne pobere vse do prve zmrzali, saj nizke temperature tal povzročijo, da se škrob, shranjen v koreninah, pretvori v sladkor, kar mu daje značilen sladkast okus. Pobiranje pridelka se torej začne pozno jeseni po prvi zmrzali in se nadaljuje tekom zime. Pastinak spominja na korenje in se ga lahko tudi uporablja na podoben način. Lahko se ga peče, kuha, praži ali preprosto uživa surovega. Pečeni pastinak v nekaterih delih angleško govorečega sveta velja za bistveni del božične večerje in je pogosto značilen ob tradicionalni nedeljski pečenki. Pastinak sicer spada med korenovke.
Hranilna vrednost
Pastinak je nizkokalorično živilo, ki je vir kalija ter folne kisline (vitamin B9). Surov pastinak je tudi vir vitamina C, katerega raven se pri kuhanju zmanjša. Ker se večina vitaminov in mineralov nahaja blizu kože, je priporočljivo, da se koren kuha cel, ali fino olupljen, saj se bo v nasprotnem primeru veliko hranilnih snovi izgubilo.
Ali veš? Italijani s pastinakom krmijo prašiče z namenom, da bi dobili najboljši pršut.
Recept
Pečen pastinak z medom
Očiščen pastinak narežemo na četrtine in ga v slanem kropu kuhamo. Po petih minutah ga vzamemo iz kropa in potopimo v lonec z mrzlo vodo. Pečico damo greti na 220°C. Medtem na ponvi segrejemo žlico olivnega olja in mu dodamo pastinak, ki ga začinimo s soljo in poprom. Pečemo in obračamo ga na zmerno visoki temperaturi 10 minut do zlatorumene barve. Pečen pastinak polijemo z medom in ga v ogreti pečici pečemo še 10 minut, da karamelizira.
Viri in dodatna literatura
- Improvement of Vegetable Crops, 485–486. doi:10.1016/b978-0-08-040826-2.50038-2
- Kalloo, G. (1993). Parsnip. Genetic Improvement of Vegetable Crops, 485–486. doi:10.1016/b978-0-08-040826-2.50038-2
- Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP) – www.opkp.si
