Jagodičje je že dolgo pomemben del naše prehrane, maline in robide sodijo med bolj priljubljene. Gre za sicer precej široko skupino gojenih ali divje rastočih sadnih vrst, ki rastejo večinoma v obliki grma različnih velikosti. V to skupino razvrščamo jagodnjake, malinjake, robide, ribeze, kosmulje, borovnice, brusnice, … Čeprav malino in robido najbolj poznamo po okusnih rdečih oziroma črno-vijoličnih plodovih, je okusen in osvežilen tudi čaj iz listov obeh rastlin, še posebej v mešanici z drugimi rastlinami za osvežilne čaje kot so na primer meta, materina dušica, šipek in hibiskus.

Maline

Malina je užitni plod malinjaka (Rubus idaeus) iz rodu robid (Rubus). Malinjak je trajnica v obliki grma z nadzemnimi in podzemnimi poganjki in trajnim koreninskim sistemom. Poganjki, ki obrodijo, se po končanem poletnem obiranju posušijo in odmrejo, rastlina pa odžene nove poganjke. Poznamo enkrat in dvakrat rodne maline. Poganjki zrastejo do višine 1,5–2,5 m in imajo tri- do petdelne sestavljene liste. Naravno rastišče malinjaka so gozdovi, poseke, med grmovjem od nižin do subalpskega pasu po vsej Sloveniji. Pridelovanje v nasadih je mogoče do nadmorske višine 1000 metrov. Zaželene so zračne do zmerno vlažne lege zaradi velike občutljivosti na bolezni.

Cvet maline je kremasto do zeleno belo obarvan. V nekaj dneh se iz cveta razvije birni koščičasti plod, ki obdaja cvetišče. Plod maline se loči od robide v tem, da ob obiranju plodov cvetišče ostane na rastlini. Plodovi pa so lahko stožčasti, izdolženi ali okrogli. Plodovi so lahko različnih barv, svetlo do temno rdeče barve so značilne za sorte rdečeplodnih malinjakov, svetlo limonasta do jantarno rumena barva pripada rumenoplodnim, poznamo pa tudi rožnato oranžne barve plodov. Plodove obiramo od zgodnjega poletja pa do srednje pozne jeseni.

Posamezen plod malina tehta okoli 3 grame. Maline najpogosteje uživamo sveže, lahko pa jih tudi zamrznemo, ali pa jih uporabimo za predelavo v sirupe, marmelade, pite in druge sladice. Najbolje je, da jih uživamo v sveži ali zamrznjeni obliki, predelane v obliki različnih izdelkov namreč vsebujejo dodane sladkorje. Prisotnost in vsebnost dodanih sladkorjev je mogoče preveriti na označbi izdelka, in sicer na seznamu sestavin in v hranilni tabeli.

Ali veš: V nekaterih kulturah imajo maline simboličen pomen. Na Filipinih na primer nekateri verjamejo, da obešanje malinovega trsa pred domom zadržuje zle duhove.

Hranilna sestava malin

Maline so vir vitamina C, folne kisline ter mangana. Med drugim v manjši količini vsebujejo še druge vitamine in minerale kot so vitamin K, vitamin E in vitamine iz B skupine, ter minerale železo, magnezij, kalij, kalij in baker. Pomembno mesto v hranilni sestavi zasedajo polifenolne spojine, za katere je značilno antioksidativno delovanje, kar pomeni, da naše telo ščitijo pred oksidativnim stresom.

Preglednica: hranilna vrednost 100 g svežih malin

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Robide

Robide so lahko gojene ali divje rastoče. Tako rastlino kot tudi plod imenujemo robida, pogosto pa tudi robidnica. Tako kot malina spada v družino rožnic (Rosaceae). Najbolj pogosto je gojenje breztrnate robide (Rubus fruticosus). Robida ima obliko nepravega polgrma in spada v skupino trajnic. Poznamo enkrat in dvakrat rodne sorte, tako kot pri malinah. Življenjska doba nadzemnega dela je dve leti, za razliko od koreninskega sistema, ki je trajen. Robido prepoznamo po velikem, tri- do petdelnem sestavljenem listu, ki je temno zelen. Mehkobo in sivkast videz listov dajejo nekaterim sortam gosto porasle dlačice. Robido najdemo na toplih legah in sončnih robovih gozda. Najbolj uspeva na dobro osvetljenih, toplih, pred vetrom zaščitenih legah, do nadmorske višine 800 m. Glede na vrsto tal ni posebno zahtevna. Najidealnejša tla za robido so s humusom bogata, srednje težka, prepustna tla, ki dobro zadržujejo vlago v sušnem obdobju.

Cvet robide je srednje velik do velik, enostaven, belo do rožnato obarvan. Plodovi robid so podaljšane ali okrogle oblike ter črne barve. Masa plodov se razlikuje glede na sorto, plod gozdne robidnice tehta komaj 1,2 g, pri nekaterih gojenih sortah pa masa plodov doseže tudi 5 g. Plodovi ob dozorevanju prehajajo iz zelene v rdečo, vijolično, vse do vijolično-črne barve. Nezreli plodovi so trpkega in kislega okusa. Za razliko od maline, robide obiramo in uživamo skupaj s cvetiščem. Ko se plod z lahkoto odtrga, vemo, da je pravi čas za obiranje. Prednost robid je v tem, da zorijo postopoma zelo dolgo obdobje, kar omogoča uživanje svežih plodov več mesecev. Najbolje je uživati sveže, nekaj dni pa jih lahko hranimo tudi v hladilniku. Zelo priljubljene so pri pripravi sladic, marmelad, želeja, ...

Ali veš: Malinjak so križali z robido. Med najbolj poznanimi so loganberry in tayberry. V Sloveniji je najbolj poznan tayberry, ki je po rasti podoben robidi, plod je po obliki podoben robidi, po barvi pa malini. Okus je sladko kiselkast, aromatičen.

Hranilna sestava robid

Robide so vir vitamina K in vitamina C. Bogate so z manganom ter imajo visok antioksidativni potencial, saj vsebujejo antociane in elagitanine ter druge fenolne snovi. Antocianini med drugim dajejo robidi tipično črno-vijolično barvo.

Preglednica: hranilna vrednost 100 g robid

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Recept:

Ovsena kaša z gozdnimi sadeži

Zavreš mleko (uporabiš tisto, ki ti je najbolj okusno, lahko je tudi voda) in dodaš kosmiče. Zmes mora biti redkejša, saj se bo s kuhanjem gostila. Dodaš žličko medu in kuhaš dokler se kaša in kosmiči ne povežejo v kašasto zmes. Če je kaša pregosta, dodaj še tekočine. V drugi skledi skuhaš gozdne sadeže, ki jih nato poliješ po ovseni kaši.