NutriScore je v Franciji razvita shema označevanja živil, ki preko barvne lestvice potrošnikom poenostavlja izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. V bistvu gre za poenostavljeno predstavitev podatkov hranilne vrednosti živila na sprednji strani embalaže. Shema temelji na kompleksnem, znanstveno utemeljenem algoritmu, ki podatke o hranilni vrednosti in sestavinah živila pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsake v svoji barvi. Živilo se glede na sestavo razvrsti v eno izmed razredov, pri čemer so z zeleno črko A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, s temno oranžno črko E pa takšna z manj ugodno sestavo. Algoritem v ozadju sistema Nutri-Score upošteva energijsko vrednost živila, hranila katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol) in tudi pozitivne komponente, kot so prehranske vlaknine, beljakovine, zelenjava, sadje, oreški idr.
Trenutno v Evropski Uniji (EU) označevanje hranilne vrednosti v obliki shem in simbolov na sprednji strani embalaže ni poenoteno, je Evropska komisija v sklopu strategije »Od vil do vilic« napovedala poenotenje tovrstnega označevanja do konca leta 2022. NutriScore je shema takšnega označevanja živil, ki se že uporablja v več evropskih državah, vključno s Francijo, Nemčijo in Španijo. Čeprav gre za dokazano učinkovito orodje, so nekateri deležniki do takšnih poenostavljenih shem označevanja zelo kritični. Med največjimi kritiki je močna živilsko-predelovalna industrija iz Italije, ki jo je podprla tudi država, saj gre za zelo pomembno gospodarsko panogo. Pogost argument proti takšnim poenostavljenim shemam označevanja je, da iz njih potrošnik ne more razbrati podrobnejših podatkov o hranili sestavi, ter da bi takšne sheme ogrozile tradicionalna živila, ki lahko vsebujejo tudi precej maščob, soli ali sladkorja. Slovenija se glede tega ni posebej opredelila, NutriScore pa slovenski potrošniki lahko najdemo na posameznih živilih, ki se hkrati tržijo tudi na drugih EU tržiščih, kjer je ta shema že vpeljana.
V okviru raziskovalnega projekta, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje, smo na Inštitutu za nutricionistiko izvedli raziskavo, v kateri smo z modelom NutriScore profilirali predpakirana živila iz slovenskega tržišča. Vzorec je zajemal 15.822 živil, prvič na svetu pa je bilo v tovrstni raziskavi uporabljeno uteževanje s prodajnimi podatki. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je shema NutriScore omogoča razlikovanje med zamenljivimi se živili na tržišču, pri čemer smo se osredotočili na ožje skupine živil. Dodatno nas je tudi zanimalo, ali je takšna shema skladna s pri nas uveljavljenimi prehranskimi priporočili.
Rezultati raziskave so pokazali, da shema NutriScore omogoča ne le razlikovanje med posameznimi skupinami živil, temveč tudi razlikovanje med zamenljivimi živili znotraj ožjih skupin živil. Tako so v povprečju najvišjo oceno dobila živila, katerih uživanje se spodbuja (sadje, zelenjava in žitni izdelki), slabšo pa živila, katerih se priporoča zmernejše uživanje (slaščice, slani prigrizki in olja ter masti). Znotraj posamezne kategorije so višjo oceno dobila bolj zaželena živila v naši prehrani (npr. navadni jogurt, zamrznjeno sadje, rastlinska olja), nižjo pa njihove manj zaželene alternative (jogurti z dodanim sladkorjem, suho sadje, živalske maščobe). Pri pijačah je tako najboljšo oceno dobila voda (razred A), sadni sokovi so bili večinoma uvrščeni v srednji razred, zelo sladke pijače pa so dobile najslabšo oceno E. V veliki večini kategorij živil smo zasledili vsaj tri različne Nutri-Score razrede, kar kaže na dobro sposobnost te sheme za razlikovanje med zamenljivimi živili.
Primerjava rezultatov raziskave s stanjem na nekaterih drugih tržiščih je v več skupinah živil pokazala, da je na našem tržišču na razpolago nekoliko več živil z manj ugodno hranilo sestavo, ki jih NutriScore uvršča v razreda D in E. Smo pa opazili tudi, da je kar 15% živil na meji za pridobitev boljše ocene. To pomeni, da bi pri tovrstnih živilih lahko proizvajalci že z minimalnimi izboljšavami dosegli za eno stopnjo boljšo oceno. Spodbujanje proizvajalcev živil k izboljševanju sestave je bil sicer eden izmed pomembnih argumentov pri uvajanju sheme NutriScore v drugih državah, rezultati raziskave Inštituta za nutricionistiko pa so pokazali, da so tovrstne izboljšave uresničljive tudi pri živilih na našem tržišču. Ob tem je pomembno dodati, da imajo že manjše izboljšave živil lahko pomemben vpliv na javno zdravje, še posebej kadar se preoblikujejo živila z večjim tržnim deležem.
Za ponazoritev uporabne vrednosti označevanja živil s shemo NutriScore in prikazom ponudbe živil z vidika hranilne sestave smo rezultate dodatno ovrednotili z upoštevanjem prodajnih podatkov. Pokazalo se je, da raznolikost ponudbe vedno ne odraža tudi prodaje izdelkov. Pri pijačah največji delež prodaje predstavljajo vode (53 %), čeprav je njihov prispevek v ponudbi vseh pijač le 11%. Nasprotno pa je pomembna razlika vidna pri oljih in masteh, kjer v ponudbi prevladujejo izdelki iz NutriScore razreda C (43 %), pri prodaji pa izdelki iz razreda D (71 %). Tudi sicer se kaže, da je bil pri kategorijah z višjim deležem hranilno manj ugodnih živil (razreda D in E) delež prodaje tovrstnih izdelkov visok.
V raziskavi smo ugotovili, da se model NutriScore precej dobro ujema s priporočili Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti in smernicami za omejevanje oglaševanja živil otrokom. Razlike smo opazili pri posameznih skupinah živil, za katere imajo različni modeli za profiliranje živil posebne prilagoditve. Ena takšnih skupin so na primer olja in maščobe, kjer je bila po shemi NutriScore najboljša ocena v srednjem razredu C, in sicer za oljčna olja in olja oljne ogrščice, nobeno olje pa ni bilo razvrščeno v skupino A in B.
Inštitut za nutricionistiko podpira ambicije Evropske komisije, da bi na področju poenostavljenega označevanja hranilne vrednosti uvedli tudi enotno evropsko shemo. Upamo da bodo politični odločevalci pri tem dovolj ambiciozni, da bodo uveljavljena shema potrošnikom v resnici poenostavila izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo, in da ne bo šlo za prenos posameznih, že zdaj predpisanih informacij na prvo stran embalaže. Obstaja namreč vrsta dokazov, da je za učinkovitost takšnih shem ključna enostavnost za potrošnika. Ob vzpostavitvi tovrstne sheme je pomembna tudi jasna predstavitev takšne novosti prebivalcem, da se jih usposobi za pravilno interpretacijo in uporabo informacij na živilih.
Povezava do raziskave:
Edvina Hafner, Igor Pravst. Evaluation of the Ability of Nutri-Score to Discriminate the Nutritional Quality of Prepacked Foods Using a Sale-Weighting Approach Foods 2021, 10, 1689. URL: https://www.mdpi.com/2304-8158/10/8/1689