V kombinaciji z mišično vadbo lahko prehranjevanje prepreči upadanje ali celo izboljša gibalne sposobnosti pri starejših odraslih. Zato je v naši starajoči se družbi razumevanje učinkov prehranjevanja in vadbe za mlade in starejše odrasle ključnega pomena.

V študiji [1] so raziskovalci Inštituta za računalništvo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) v sodelovanju z japonskimi raziskovalci raziskali učinek zaužitja ribjih beljakovin in vadbe z obremenitvijo na živčne in mišične prilagoditve pri mladih odraslih osebah in jih primerjali z rezultati podobnih študij pri starejših odraslih [2]. Osemnajst mladih odraslih je osem tednov opravljalo izometrični trening iztegovanja kolena. Med treningom je devet udeležencev poleg skrbno nadzorovanih in uravnoteženih dnevnih obrokov zaužilo tudi 5 g proteina Aljaške trske (lat. Gadus chalcogrammus pallas), ribe, ki živi v severnih morjih. Ostalih devet kontrolnih udeležencev je zaužilo kazein, beljakovino, ki je pogosta v kravjem mleku in siru. Pred, med in po treningu so raziskovalci izmerili izometrično silo iztegovanja kolena, mišično maso spodnjih okončin in električno aktivnost mišic iztegovalk kolena. Električno aktivnost iztegovalk kolena so merili na površini kože nad preučevanimi mišicami, torej popolnoma neinvazivno.

S pomočjo naprednih računalniških postopkov, razvitih na UM FERI, so iz meritev pridobili prožilne vzorce motoričnih enot. Slednje so osnovne gibalne enote skeletnih mišic, njihova aktivnost pa neposredno odraža živčne kode, s katerimi centralni živčni sistem krmili skeletne mišice.  Po treningu se je v obeh skupinah znatno povečala sila največje izometrične hotne mišične skrčitve iztegovalk kolena (p <0,001), vendar med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik (p > 0,546). Mišična masa se med intervencijo ni bistveno spremenila (p > 0,250). Po intervenciji so se v skupini, ki je uživala protein Aljaške trske statistično značilno spremenile frekvence proženja motoričnih enot, torej živčni kodi s katerimi centralni živčni sistem nadzoruje krčenje skeletnih mišic (p < 0,03), v kontrolni skupini, ki je uživala Kazein pa teh sprememb niso zaznali (p > 0,12). Ti rezultati kažejo, da zaužitje ribjih beljakovin pri mladih odraslih spremeni prilagoditve živčnih kod, s katerimi centralni živčni sistem nadzira delovanje skeletnih mišic po vadbi z obremenitvijo.

Zaužite beljakovine verjetno vplivajo na povečanje učinkovitosti kontraktilnih lastnosti skeletnih mišic, zato se temu prilagodi tudi centralni živčni sistem. V primerjavi z mladimi preiskovanci, so starejši preiskovanci v podobni študiji po zaužitju proteina Aljaške trske izkazovali tako povečan mišični volumen kot prilagoditve kod centralnega živčnega sistema [2]. V študiji z mladimi odraslimi preiskovanci se mišični volumen ni povečal, spremenile pa so se živčne kode. Ti rezultati so odvisni tudi od količine zaužitega proteina in so predmet nadaljnjih znanstvenih preučevanj. Študije, v katerih aktivno sodelujejo slovenski raziskovalci pa dokazujejo, da je s pomočjo neinvazivnih mišičnih meritev mogoče zaznati vplive tako vadbe kot prehranjevanja na delovanje skeletnih mišic.

Študije je finančno podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.