Vsako leto je po vsem svetu prodanih okoli 200 milijonov hladilnikov in pokvarljiva živila s predpisanim temperaturnim režimom pogosto obsegajo velik del nakupovalne košarice potrošnikov. Do prekinitve hladne verige lahko pride kjer koli od pridelave oz. proizvodnje živil do njihove uporabe pri potrošniku v domačem gospodinjstvu. Dosedanje že objavljene raziskave oz. meritve dokazujejo, da je vzdrževanje zahtevanega temperaturnega režima živil najbolj problematično na koncu verige od polja do mize. Posebej kritični so zadnji trije koraki in sicer razstavne vitrine v trgovini, ravnanje z živili po nakupu in shranjevanje v domačem hladilniku. Pri tem je ravno domači hladilnik pogosto eden najšibkejših členov celotne hladne verige, ki povečuje tveganje za izbruhe okužb/zastrupitev s hrano v domačih gospodinjstvih. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), tako kot Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), potrošnikom svetujejo, da naj bodo živila v domačem hladilniku hranjena pri ≤ 5 °C. Žal pa potrošniki tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu pogosto ne vedo, katera temperatura je ustrezna oz. ne poznajo aktualne temperature v njihovem domačem hladilniku.
Nedavno so bili objavljeni tudi rezultati raziskave v slovenskem prostoru, v katero je bilo po metodi snežne kepe zajetih 50 gospodinjstev oz. njihovih hladilnikov. Avtorji so poleg 24 urne temperaturne analize hladilnikov (z meritvami središčne temperature testnega izdelka in temperature zraka v hladilniku) vzporedno analizirali tudi higiensko-tehnične značilnosti posameznega hladilnika ter samih gospodinjstev, ki bi lahko vplivale na temperature v hladilniku ter končno varnost živil.
Rezultati razkrivajo, da je povprečna središčna temperatura 24 urnih meritev vseh hladilnikov, ki so bili zajeti v raziskavo, znašala 5,95°C (SD = 2,24). Od tega je 20 % hladilnikov zagotavljalo 24-urno povprečno središčno temperaturo testnega izdelka pod 4 °C, 30 % med 4 in 6 °C ter kar 50 % nad 6 °C. Ugotovljena situacija je primerljiva s tujimi raziskavami na tem področju. Podrobnejša analiza rezultatov še razkrije, da imajo starost, tip in zasedenost hladilnika opazen, vendar ne statistično pomemben vpliv na središčno temperaturo testnega izdelka. Slednje nakazuje, da je nastavitev termostata oz. stopnje hlajenja eden ključih dejavnikov, ki vpliva na temperaturo zraka in posledično izdelkov v hladilniku. Vendar mora za to potrošnik poznati ustrezno temperaturo hlajenja in imeti informacijo o aktualni temperaturi zraka v hladilniku. A se v raziskavi izkaže, da je bilo z vgrajenim prikazovalnikom temperature opremljenih zgolj 16 % hladilnikov, medtem ko v nobenem od hladilnikov ni bilo kontrolnega termometra, na podlagi katerega bi potrošnik lahko zaznal aktualno temperaturo zraka. Porazdelitev hrane znotraj hladilnika je bila povezana predvsem z njegovo zasedenostjo. Pri čemer je bilo v zelo zasedenih in prezasedenih hladilnikih zaznano večje tveganje za navzkrižno onesnaženje živil. Poleg tega izdelki v prezasedenih hladilnikih tudi onemogočajo učinkovito kroženje zraka znotraj hladilnika. Na to je še posebej pomembno opozoriti v situacijah kot je epidemija COVID-19, ko potrošniki kupujejo več kot potrebujejo in prej prenapolnijo domače hladilnike pri čemer pa hkrati ne prilagodijo nastavitev hlajenja.
Previsoke temperature hladilnika v povezavi z ugotovljenim nesistematičnim razporejanjem hrane in neustreznimi strategijami čiščenja omogočajo ugodne pogoje za rast potencialno prisotnih patogenih mikroorganizmov in posledično tveganje za okužbe s hrano, ki so potem v uradnih poročilih prištete k domačim gospodinjstvom. Ugotovljeno stanje kaže potrebo po inovativnih in bolj atraktivnih načinih obveščanja potrošnika glede zagotavljanja ustreznih pogojev shranjevanje živil v domačem hladilniku. Slednje lahko pomembno pripomore k zmanjšanju tveganja za zdravje, ohranjanju varnosti in kakovosti hrane in nenazadnje zmanjšanju zavržkov hrane.
Vir:
Ovca A, Škufca T, Jevšnik M. Temperatures and storage conditions in domestic refrigerators - Slovenian scenario. Food Control, 2020, In Press, 107715
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956713520306319
