Aktualnost rastlinske prehrane v zadnjem času narašča. Znanstveni dokazi kažejo, da lahko dobro načrtovana rastlinska prehrana in zdrav življenjski slog prinašata ugodne vplive na zdravje, kot sta nadzor nad ustrezno telesno maso in preprečevanje nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni. Podatki potrjujejo dolgoročne ugodne učinke uživanja polnovredne rastlinske hrane, ki je hranilno ustrezna- tako na telesno sestavo, kot tudi na dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Slovenski raziskovalci iz več organizacij so v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in podjetjem Res-Pons d.o.o. v presečni raziskavi preučevali 151 zdravih odraslih oseb (42 moških, 109 žensk; povprečna starost 39,6 ± 12,5 let), ki so imeli pred intervencijo mešan način prehranjevanja in imeli pretežno sedeč način življenja. V času raziskave so bili od pol leta do največ 10 let vključeni v intervencijski program, ki je temeljil na življenjskem slogu s polnovredno rastlinsko prehrano. Intervencijski program je vključeval:
- prehrano, kjer je več kot 90 % energijskega vnosa je predstavljala polnovredna rastlinska prehrana, manj kot 10 % rastlinski nadomestni obrok, dopolnjevanje prehrane z vitaminom B12 tekom celega leta ter z vitaminom D jeseni in pozimi);
- telesno aktivnost, ki je predstavljala pomemben del življenjskega sloga. Telesna vadba je bila načrtovana, deloma vodena s strani trenerjev in dopolnjena s samostojno vadbo;
- podporni sistem je vključeval predavanja, delavnice in individualno svetovanje o prehrani, pomoč pri nakupovanju hrane, delavnice kuhanja in aktivnega življenjskega sloga, redne meritve telesne mase in telesne sestave, prehransko in zdravniško obravnavo ter pomoč pri redni telesni vadbi.
Raziskovalci so pri vključenih v raziskavo preučevali telesno sestavo (z analizatorjem telesne sestave), telesno maso in druge antropometrične parametre, nekatere srčno-žilne dejavnike tveganja (laboratorijske analize sestave plazemskih lipidov, meritve krvnega tlaka in vrednosti markerjev: sečne kisline in hemoglobina), prehrano (tridnevni tehtan prehranski dnevnik), način življenja (standardizirani vprašalniki o telesni dejavnosti, sedenju, stresu in spanju) in motiv za rastlinsko prehranjevanje (rangiranje vsakega od osmih motivov (8 – najbolj pomemben; 1 – najmanj pomemben). V intervencijskem programu je bilo več žensk kot moških, ženske so se namreč pogosteje odločale za vključitev v raziskavo. Vnos energije in hranil (iz prehrane in prehranskih dopolnil, ločeno ter skupaj) so raziskovalci izračunali s programom Odprta platforma za klinično prehrano. Vnos hranil, standardiziranih na 2.000 kcal/dan, so primerjali z D-A-CH Referenčnimi vrednostmi, vnos prostih sladkorjev s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije ter priporočili znanstveno-svetovalnega odbora Združenega kraljestva za prehrano (SACN), vnos omega-3 dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin pa s priporočili Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Vrednosti dejavnikov tveganj za razvoj srčno-žilnih bolezni so bile primerjane s priporočili Evropskega združenja za aterosklerozo (holesterol LDL in trigliceridi) in Evropskega združenja za kardiologijo (krvni tlak).
Rezultati raziskave so pokazali, da je bila, v obdobju med pol leta in 10. leti, po vstopu v intervencijski program življenjskega sloga na osnovi polnovredne rastlinske prehrane, telesna masa preučevancev v povprečju značilno izboljšana (–7,1 kg), enako velja tudi za indeks telesne mase (ITM) (–2,5 kg/m2; 74 % žensk in 55 % in moških je imelo po zaključku raziskave normalen ITM) in telesno sestavo (-6,4 % telesne maščobe; 93 % žensk in 90 % moških je imelo ustrezen delež telesne maščobe). Preučevanci so največ telesne mase in odvečne maščobe izgubili že v prvih dveh letih intervencije. Večji delež normalne telesne mase in delež normalne telesne maščobe so dosegli tisti preiskovanci, ki so bili v intervencijskem programu daljši čas.
Analiza dejavnikov, povezanih s tveganji za razvoj srčno-žilnih bolezni je pokazala ugoden srčno-žilni profil, ki so ga preučevanci uspeli vzdrževati dolgoročno (5–10 let). Povprečna vrednost celokupnega holesterola je pri ženskah znašala 3,8 mmol/l in 3,4 mmol/L pri moških, vrednost LDL holesterola je znašala 2 mmol/l pri obeh spolih, vrednost HDL holesterola pa 1,5 mmol/L pri ženskah in 1,1 mmol/l pri moških. Vrednost trigliceridov pa 0,8 mmol/l pri ženskah in 1 mmol/l pri moških. Vrednost krvnega tlaka je pri ženskah znašala v povprečju 113/71, pri moških pa 120/72 mm Hg. V praksi navedeni rezultati kažejo na to, da je imelo 93 %, 97 %, 88 % in 95 % preučevancev vrednost holesterola LDL, trigliceridov in krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) znotraj referenčnih vrednosti. Hemoglobin je imelo znotraj referenčnih vrednosti 95 % žensk in 100 % moških, medtem ko so raziskovalci vrednosti sečne kisline znotraj priporočenih vrednosti izmerili pri 87 % preučevancev (97 % žensk in 62 % moških).
Izračun vnosa makrohranil in mikrohranil je pokazal, da je bila dopolnjevana rastlinska prehrana hranilno ustrezna. Preučevanci so uživali skupine živil v navedenem obsegu (povprečje v g/dan): nepredelana zelenjava in sadje (469 g; 370 g), polnozrnata žita (168 g), stročnice (161 g), krompir (141 g), oreški/semena (49 g), rastlinski nadomestni obrok (43 g) ter začimbe oz. zelišča (49 g). Povprečni dnevni vnos vlaknin je pri ženskah znašal 71 g, pri moških pa 66 g na 2.000 kcal (D-A-CH Referenčne vrednosti priporočajo ≥ 33,4 g za ženske in ≥ 26 g za moške), vnos prostih sladkorjev pa 5 % oz. 4 % dnevnega energijskega vnosa (priporočila SZO < 10 %; priporočila SACN < 5%).
Analiza življenjskega sloga preučevancev je pokazala spodbudne rezultate. V povprečju so bili telesno zelo dejavni (L-IPAQ: 5541 METs), imeli so ustrezen režim spanja (PSQI: 2,7) in nizek status stresa (PSQ: 0,29). Kot glavne tri razloge za prehod na rastlinsko prehrano so navedli zdravstveni vidik (7,9 oz. 8), nadzor nad telesno sestavo (6,3 oz. 8) in uživanje hrane do polne sitosti (4,9 oz. 8). Preučevanci so nov življenjski slog s polnovredno rastlinsko prehrano uspešno vpeljali pri 86 % mladoletnih otrok (101 od skupaj 178) ter 28 % polnoletnih otrok (22 od skupaj 78).
Raziskava kaže na to, da so preučevanci, katerih prehrana je temeljila na dopolnjevani polnovredni rastlinski hrani ter so bili zmerno telesno aktivni, imeli ustrezen življenjski slog in uravnoteženo prehrano, ki je hkrati podpirala trajnostne cilje. Na ta način so lažje dosegli optimalno telesno maso, ugodno telesno sestavo in ugodne kazalnike srčno-žilnega zdravja. Dlje so vztrajali v programu, boljši so bili rezultati. Dobro načrtovana rastlinska prehrana se ni izkazala le kot energijsko in hranilno ustrezna (npr. zelo visok vnos vlaknin), ampak hkrati tudi količinsko ni presegala vnosa hranil, ki jih je v sodobni prehrani običajno potrebno omejevati (sol, prosti sladkorji, nasičene maščobe, transmaščobe, holesterol in alkohol). Raziskovalci obenem izpostavljajo, da ima takšen način prehranjevanja nekatere omejitve in ga je potrebno skrbno načrtovati, hkrati pa prehrano tekom celega leta dopolnjevati z vitaminom B12, pozimi pa tudi z vitaminom D.
Viri:
Jakše, B., Jakše, Ba., Pinter, S., Pajek, J. in Fidler Mis, N. (2020). Whole-food plant-based lifestyle program and decreased obesity. American Journal of Lifestyle Medicine Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/1559827620949205
Jakše, B., Jakše Ba., Pinter, S., Jug, B., Godnov, U., Pajek, J. in Fidler Mis, N. (2019). Dietary Intakes and Cardiovascular Health of Healthy Adults in Short‐, Medium‐, and Long‐Term Whole‐Food Plant‐Based Lifestyle Program. Nutrients, 12(1), 55. Dostopno na: https://www.mdpi.com/2072-6643/12/1/55/htm
Jakše, B., Jakše Ba., Pinter, S., Pajek, J., Godnov, U. in Fidler Mis, N. (2020). Nutrient and Food Intake of Participants in a Whole-Food Plant-Based Lifestyle Program. Journal of the American College of Nutrition. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/07315724.2020.1778584
Jakše B., Jakše, Ba., Pinter, S., Pajek, J. in Fidler Mis, N. (2020). Characteristics of Slovenian Adults in Community-Based Whole-Food Plant-Based Lifestyle Program. Journal of Nutrition & Metabolism, 2020, 6950530. Dostopno na: https://www.hindawi.com/journals/jnme/2020/6950530/
