Poliamini so molekule iz skupine biogenih aminov, ki imajo v povezavi s hrano največkrat negativen prizvok. Biogeni amini se lahko akumulirajo v nekaterih fermentiranih in pokvarjenih živilih in pri občutljivih posameznikih izzovejo simptome, ki so podobni alergiji, glavobole, spremembo utripa in tlaka ter nekatere druge nezaželene odzive. Mnogi biogeni amini imajo neprijeten vonj, kar se tudi odraža v poimenovanju spojin (npr. kadaverin). Vsak, ki je poizkusil bohinjski sir Mohant, si lahko pričara značilnost arome. V splošnem torej velja, da je vsebnost biogenih aminov, ki nastanejo z mikrobno fermentacijo v živilih, nezaželena.

V zadnjih letih pa so mnoge raziskave pokazale, da niso vsi biogeni amini v živilih nezaželeni. Poliamini agmatin, spermin in spermidin, ki jih zaužijemo v vsakdanji prehrani, imajo lahko izjemno pozitivne učinke na zdravje. Povečan prehranski vnos agmatina lahko ublaži simptome depresije in izboljša kognitivne funkcije. Posamezniki, ki uživajo hrano bogato s spermidinom, naj bi v povprečju živeli 5,7 let dlje kot so objavili v eni najbolj uglednih svetovnih revij s področja prehrane. Učinek je povezan z zmanjšano endogeno sintezo, ki jo lahko nadomestimo s povečanim prehranskim vnosom. Zaradi zavedanja o pomembnosti določenih poliaminov v prehrani, obstaja velik interes za iskanje živil z veliko vsebnostjo zaželenih poliaminov. Stročnice in nekatere druge vrste zelenjave so zelo bogat prehranski vir poliaminov.

Raziskovalci iz Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so ugotavljali, ali lahko s pripravo kalčkov in mikrozelenjave (nekaj dni stari poganjki) povečamo vsebnost agmatina, spermina in spermidina v primerjavi s semeni. Kot ugotavlja prof. dr. Blaž Cigić je predvsem mikrozelenjava nekaterih metuljnic in križnic izjemno dober prehranski vir poliaminov. »V fazi kaljenja se inducira biosinteza agmatina, katerega vsebnost se kalčkih in mikrozelenjavi redkvic, lucerne in grškega sena poveča za več kot stokrat na 0,5% suhe mase, kar je med največjimi ugotovljenimi vsebnostmi v živilih. Za lečo je na drugi strani značilno veliko povečanje vsebnosti spermidina. V mikrozelenjavi leče vsebnost presega 500 mg/kg, kar jo uvršča med najboljše prehranske vire spermidina. Ugotovili smo tudi, da je v splošnem profil poliaminov v mikrozelenajvi metuljnic precej ustreznejši kot v kalčkih, saj se v mikrozelenjavi akumulira manj nezaželenega kadaverina. Naše ugotovitve nedvomno potrjujejo, da je mikrozelenajva izjemno dober vir bioaktivnih snovi. Zaradi relativne enostavnosti gojenja v stanovanju, kjer je mikrozelenajva tudi lep okras, je razumljiva tudi vse večja popularnost tega živila.«

V naslednjih letih lahko pričakujemo veliko število raziskav v povezavi z učinki izbranih poliaminov na zdravje. Ugotovljeno je, da molekule prehajajo iz prebavil v kri in agmatin tudi skozi krvno-možgansko bariero. Ker se z leti endogena sinteza zmanjšuje, lahko s prehrano bogato s poliamini, kakor tudi s prehranskimi dopolnili, ki so že na tržišču, poskrbimo za ustrezen prehranski vnos.
Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Foods.

Vir:

Kralj Cigić, Irena, Rupnik, Sašo, Rijavec, Tjaša, Poklar Ulrih, Nataša, Cigić, Blaž. Accumulation of agmatine, spermidine, and spermine in sprouts and microgreens of alfalfa, fenugreek, lentil, and daikon radish. Foods, 2020, vol. 9, iss. 5,URL: https://www.mdpi.com/2304-8158/9/5/547