Otrokov razvoj in njegovo zdravstveno stanje sta del prednostnih nalog javnega zdravja. Kakovost materine prehrane in načina življenja pred in med nosečnostjo ter v obdobju dojenja pomembno vplivata na otrokov razvoj in zdravje, pri čemer sta izpostavljenost potencialno strupenim kemijskim elementom in prehranski status esencialnih elementov ter maščobnih kislin v tem obdobju pomembna dejavnika razvoja.
Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v tej študiji pri prvesnicah (mamicah, ki so prvič rodile) iz dveh različnih območij Slovenije (obalna ter pomurska regija) preučevali status maščobnih kislin (MK) v materinem mleku. Študija temelji na obsežnih podatkih pridobljenih v prvi nacionalni študiji humanega biomonitoringa (HBM, 2007–2014), ki je vključevala 533 prvesnic (Snoj Tratnik in sod., 2019).
Cilj je bil raziskati povezavo med sestavo maščobnih kislin (MK) v materinem mleku in prehranskimi navadami matere ter območjem bivanja. V ta namen smo raziskali povezavo med podatki prehranskega vprašalnika in sestavo MK v 74 vzorcih zrelega mleka mater iz dveh različnih območij Slovenije. Rezultati podatkov vprašalnikov so pokazali statistično pomembne razlike med prehranskim vnosom divjačine, sladkovodnih rib ter sveže in zamrznjene morske hrane med izbranima območjema. Med povprečnimi vrednostmi za deleže posameznih MK (N=35) v materinem mleku, je bilo 19 povprečnih vrednosti višjih v obalnem območju, 16 pa v notranjosti. V obalnem območju so bile kljub večjemu vnosu sveže morske hrane vrednosti nasičenih in enkrat nenasičenih MK-jev višje, vrednosti večkrat nenasičenih MK, ω-3 in ω-6 pa nižje v primerjavi z vrednostmi v notranjosti Slovenije. Razmerje ω-6/ω-3 MK se med študijskima območjema ni statistično pomembno razlikovalo. Te ugotovitve niso bile pričakovane in kažejo na morebitno neskladje med izmerjenimi in samo-poročanimi podatki. Slednje je lahko posledica nezadostnih podatkov o prehranskih dopolnilih, ki so lahko pomemben vir MK. Zato določitev profila MK v vzorcih materinega mleka pomemben dejavnikov okoljsko-zdravstvenih študijah.
Splošni zaključek tega dela je, da lahko neposredna določitev MK ali drugih biomarkejev v vzorcih preiskovancev v rutinskih študijah HBM, ki so namenjene ocenjevanju izpostavljenosti ljudi potencialno škodljivim kemikalijam ter ugotavljanju prostorskih in časovnih trendov, ključno izboljša napovedno vrednost statističnih povezav v primerjavi s samo-poročanimi podatki.
Raziskovalci so rezultate te raziskave objavili v znanstvenem članku v reviji Food and Chemical Toxicology (Jagodic, Snoj Tratnik in sod., 2020). Nadalje pa so raziskali in objavili še raziskavo povezave med sestavo MK, razmerjem stabilnih izotopov ogljika v MK in sestavo elementov v sledovih v materinem mleku in materinimi prehranskimi navadami s teh dveh območij, za dodatno vrednotenje podatkov pa so uporabili pristope rudarjenja podatkov (Jagodic, Potočnik in sod., 2020).
Viri:
Jagodic, M., Snoj Tratnik, J., Potočnik, D., Mazej, D., Ogrinc, N., Horvat, M. Dietary habits of Slovenian inland and coastal primiparous women and fatty acid composition of their human milk samples.
Food and Chemical Toxicology, Vol. 141, 2020, 111299.
https://doi.org/10.1016/j.fct.2020.111299
Jagodic, M., Potočnik, D., Snoj Tratnik, J., Mazej, D., Pavlin, M., Trdin, A., Eftimov, T., Kononenko, L., Ogrinc, N., Horvat, M. (2020). Selected elements and fatty acid composition in human milk as indicators of seafood dietary habits. Environmental Research, Vol. 180, 108820.
https://doi.org/10.1016/j.envres.2019.108820
Snoj Tratnik, J., Falnoga, I., Mazej, D., Kocman, D., Fajon, V., Jagodic, M., Stanjko, A., Trdin, A., Šlejkovec, Z., Jeran, Z., Osredkar, J., Sešek-Briški, A., Krsnik, M., Kobal, A. B., Kononenko, L., Horvat, M. (2019). Results of the first national human biomonitoring in Slovenia: Trace elements in men and lactating women, predictors of exposure and reference values. International Journal of Hygiene and Environmental Health, 222(3), 563–582.
https://doi.org/10.1016/j.ijheh.2019.02.008
