Videz embalaže je pomemben dejavnik pri izbiri in nakupu izdelka, česar se zavedajo proizvajalci, ki z embalažo sporočajo, kakšen naj bi bil izdelek. Prehranske in zdravstvene trditve so pomemben element pri ozaveščanju potrošnika o koristnih učinkih proizvoda. Poleg trditev v obliki besedila so na embalaži lahko prisotne tudi različne vizualne podobe, npr. slike, ki prav tako nagovarjajo potrošnika.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu so ugotavljali, kako potrošnik dojema in čemu daje prednost pri izbiri živil, ki nosijo prehranske in zdravstvene trditve oziroma imajo objavljene vizualne podobe (slike), in razloge za sprejemanje oziroma nesprejemanje le-teh. V raziskavi je bil uporabljen pristop, ki je združeval različne metode, in sicer kombinacijo anketiranja, conjoint analize in intervjujev v fokusnih skupinah.
Raziskava je pokazala, da slovenski potrošniki na splošno dvomijo v živila, ki nosijo prehranske in zdravstvene trditve. Bolj kot trditve so slovenskemu potrošniku pomembni prehranska sestava, cena in okus izdelka. Razlogi za nesprejemanje živil s trditvami morda ležijo v slabši tradiciji označevanja živil s trditvami v Sloveniji, konservativnosti oz. nesprejemanju novosti ali nezaupanju. Pri dejavnikih izbire živil, ki nosijo trditve ali vizualne podobe, so bile ugotovljene štiri skupine udeležencev: navdušenci, skeptiki, kritiki in nezainteresirani. Med navdušence so se uvrstili predvsem pripadniki generacije Y (rojeni med leti 1990 in 2000) in ženske baby-boom generacije (rojene med leti 1956 in 1964), ki so popolnoma zaupali prehranskim in zdravstvenim trditvam. Skeptike so sestavljali večinoma pripadniki generacije Y, ki kupujejo živila s trditvami le, če so se sami prepričali, da navedbe držijo. Kritiki ne kupujejo živil, ki nosijo trditve, saj so na splošno nezaupljivi in trdijo, da je uporaba vseh trditev le tržna potegavščina. Nezainteresirani niso imeli mnenja o trditvah, ker jih ne zanimajo. Mednje so se uvrstili večinoma moški predstavniki baby-boom generacije. Conjoint analiza je pokazala, da Slovenci pri izbiri žit za zajtrk dajejo prednost zdravstvenim in prehranskim trditvam pred vizualnimi podobami. Vizualne podobe prepričajo le najmlajše potrošnike.
Raziskava je potrdila pomembnost dojemanja in zaupanja v sistem označevanja živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ter vizualnimi podobami. Potrošniki, ki niso zaupali regulaciji in drugim državnim in družbenim avtoritetam, prav tako niso zaupali živilom, označenim s trditvami oziroma vizualnimi podobami. Prevladujoča kultura nepripravljenosti do sprejemanja novosti na splošno je tudi zmanjšala sprejemanje živil s trditvami oz. vizualnimi podobami.
Raziskovalci so rezultate objavili v obliki znanstvenega članka v reviji Food Quality and Preference.
Več o raziskavi:
Klopčič Marija, Slokan Polona, Erjavec Karmen. Consumer preference for nutrition and health claims: a multi-methodological approach. Food quality and preference, 2020, vol. 82, no. 103863, str. 1-10. https://doi.org/10.1016/j.foodqual.2019.103863
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0950329319306305
