Veterinarji za zaščito zdravja in dobrobiti živali uporabljajo registrirane pripravke in ti praviloma v živilih ne puščajo ostankov, ki bi presegali najvišje dovoljene vrednosti ob upoštevanju navodil za uporabo. Dr. Jožica Dolenc iz Veterinarske fakultete, Univerza v Ljubljani opozarja: »Nepravilna uporaba registriranih oziroma zloraba neregistriranih pripravkov, lahko predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.«

Slovenija je kot članica Evropske skupnosti implementirala evropsko zakonodajo o ostankih veterinarskih zdravil in onesnaževal v hrani, ki zagotavlja nemoteno delovanje skupnega trga, za katerega velja prost pretok blaga. V praksi to pomeni, da živil, katerih prodaja je bila sproščena v katerikoli članici skupnosti in so vstopajo na naš trg, dodatno ne preverjamo. Testiramo pa živila, proizvedena v Sloveniji ter rejne živali, ki gredo v zakol, ter živila, ki so uvožena iz držav zunaj Evropske skupnosti. Število vzorcev je sorazmerno s številom vzrejenih živali oziroma maso proizvedenih jajc. Preverja se tako skladnost ostankov z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi kot tudi prisotnost prepovedanih snovi. Vsi vzorci, ki vsebujejo bodisi prepovedane snovi ali previsoke vsebnosti aktivnih snovi oziroma njihovih metabolitov, so neskladni.

Med najpogosteje uporabljenimi zdravilnimi učinkovinami so protimikrobne snovi, sredstva za zatiranje parazitov in nesteroidna protivnetna zdravila. Slovenija je med državami, ki porabijo najmanj protimikrobnih snovi pri zdravljenju rejnih in proizvodnih živali v Evropi in smo primerljivi s skandinavskimi državami.

Rezultati uradnega nadzora kažejo, da previsoke količine ostankov protimikrobnih zdravil pogosteje vsebujejo jajca kot meso. Vsako leto v Evropi najdemo nekaj neskladnih vzorcev jajc in mesa zaradi vsebnosti sredstev za zatiranje parazitov. Obratno kot za protimikrobne snovi pa velja za ostanke nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki jih najdemo izključno v mesu rejnih živali. Občasno na evropskem trgu odkrijemo tudi posamezne vzorce, ki vsebujejo po evropski zakonodaji prepovedane snovi, ki pa jih v drugih državah izven EU lahko uporabljajo v veterinarski medicini ali za pospeševanje rasti rejnih živali. Trženje takšnih izdelkov v EU ni dovoljeno. 

Organska onesnaževala antropogenega izvora – pesticidi, policiklični bifenili, dioksini, policiklični aromatski ogljikovodiki – so obstojna v naravnem okolju in se kopičijo v organizmih, zato lahko še desetletja po prenehanju uporabe ogrožajo naše zdravje. V preteklosti smo uporabljali poliklorirane difenile, katerih sledove še opazimo v sladkovodnih ribah. V letu 2017 smo spoznali, kako nevarna je lahko nepremišljena raba pesticidov, ko so v jajcih na evropskem trgu našli fipronil, s katerim so poskušali zatreti zajedavce na perutnini. Policiklični aromatski ogljikovodiki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju organskih snovi in jih bomo našli predvsem v dimljenih mesnih izdelkih.
Elementi kot kadmij, svinec, arzen in živo srebro so del naravnega okolja, vendar nekatere človeške dejavnosti pripomorejo k njihovemu kopičenju. V jajcih zaenkrat še nismo našli previsokih koncentracij omenjenih elementov, se pa višje koncentracije kadmija in živega srebra občasno pojavljajo v morskih organizmih. V morskih organizmih najdemo tudi arzen, vendar le-ta ni v najbolj toksični anorganski obliki. Svinec se pojavlja pretežno v mesu uplenjene divjadi.

Vir

Povzeto po predavanju: dr. Jožica Dolenc iz Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani: »Ostanki veterinarskih zdravil in nekaterih onesnaževal v mesu in jajcih na slovenskem trgu.« na srečanju: Slovenskega prehranskega društva, 4. 10. 2018 na Biotehniški fakulteti.