Vprašanja trajnostne naravnanosti in okoljske ozavešečnosti so v družbi vse bolj relevantna in se prenašajo na potrošnjo kot pomembno vsakdanjo prakso. Tudi nakup in poraba konkretnih izdelkov, kot so denimo ekološka živila, sta pogosto posledica splošne okoljske ozaveščenosti porabnikov. Ozaveščenost in vedenjski odzivi so med seboj neločljivo povezani v obeh smereh. Eno izmed vprašanj, ki se ob tem poraja je, ali in kako porast okoljske ozaveščenosti in okoljsko naravnanih potrošniških praks na splošno vplivata na večjo porabo ekoloških živil. Poleg tega so porabniki pogosto izpostavljeni množici etičnih in okoljskih trditev, ki se pojavljajo bodisi na embalaži bodisi v oglasih proizvajalcev živil. Zato je zanimivo tudi vprašanje, kako porabniki dojemajo take trditve in kako le-te vplivajo na njihovo porabo ekoloških živil.
Raziskovalci z Ekonomske Fakultete in Fakultete za družbene vede na Univerzi v Ljubljani so se omenjenih vprašanj lotili v raziskavi med slovenskimi porabniki. Izvedli so jo v okviru projekta z nazivom V iskanju trajnostne porabe, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. V dvostopenjskem konceptualnem modelu, ki so ga razvili, so najprej preučevali vpliv osebnih in družbenih norm ter splošne okoljske naravnanosti na ekološke porabniško vedenje, nato pa tudi, kako to vedenje in skepticizem do okoljskih trditev vplivata na porabo ekoloških živil. Pri tem so se osredotočili na tri kategorije: žitarice, mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke. Ugotovili so, da je pogostost nakupovanja eko/bio živil v izbranih kategorijah nizka, večinoma manj kot enkrat tedensko.
Delež porabe bio/eko izdelkov v izbranih kategorijah je manjši od polovice živil. Porabniki so precej zadržani glede bio/eko izdelkov, čeprav nakupe bio/eko izdelkov sicer ocenjujejo kot smiselne in koristne, vendar zapletene. V povprečju izražajo relativno nizke nakupne namere glede bio/ekoloških živil. Rezultati so potrdili njihova predvidevanja. Prof. dr. Vesna Žabkar, vodja projekta: »Ugotovili smo, da kadar govorimo o ekološkem porabniškem vedenju na splošno, ta očitno kaže na določen ekološki življenjski stil, ki se, skozi to, da se je pomembno vesti čim bolj ekološko na različnih ravneh, nato preliva tudi v konkretne nakupe v primeru ekoloških živil. Kar zadeva porabniški skepticizem, pa so naši rezultati pokazali šibek negativni vpliv na porabo ekoloških živil. To nakazuje, da so porabniki kljub ekološki orientiranosti zaradi skeptičnosti do zelenih trditev pri nakupih ekoloških živil lahko bolj zadržani. Porabniki trditvam o eko/bio izdelkih, ki so natisnjene na embalaži ali uporabljene v oglasih, ne verjamejo.« Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo najvišji posredni učinek na porabo ekoloških živil družbene norme, ki se izražajo skozi mnenje »pomembnih drugih« pa tudi medijev, kar nakazuje konkretne načine in možnosti spodbujanja višje porabe ekoloških živil.
Vir
- Golob, U., Kos Koklic, M., Podnar, K., & Zabkar, V. (2018). The role of environmentally conscious purchase behaviour and green scepticism in organic food consumption. British Food Journal, 120(10), 2411-2424.
