Naše telo se ravna po nekakšnem notranjem ritmu, ki ga imenujemo cirkadiani ritem in je odvisen od 24-urnega dnevno-nočnega cikla. Naši možgani, ki regulirajo omenjeni ritem, glede na cirkadiano uro urejajo tudi večino procesov v našem telesu. Tako se hrana, ki jo zaužijemo ob različnih urah dneva, metabolizira nekoliko drugače in glede na čas obroka različno prispeva k nabiranju ali izgubi odvečnih kilogramov. Bo že držalo, da odvečne kalorije v kateremkoli delu dneva prispevajo k nabiranju maščob, toda izpuščanje zajtrkov in uživanje največjih obrokov v drugi polovici dneva lahko vso situacijo še dodatno poslabšajo.

Že naši stari starši so poznali pravilo, da za zajtrk jej kot kralj, za kosilo kot meščan in za večerjo kot berač. To so potrdile tudi številne študije, ki so bile izvedene v zadnjih desetih letih. Ena izmed zanimivejših raziskav je bila izvedena v sodelovanju z dvema skupinama žensk s prekomerno telesno maso. Ženske v obeh skupinah so dnevno zaužile enako količino kalorij (1400 kcal) in hranil, le da je prva skupina polovico dnevnih kalorij zaužila za zajtrk (700 kcal), ki mu je sledilo manjše kosilo (500 kcal) in lahka večerja (200 kcal), druga skupina pa je imela vzorec prehranjevanja obrnjen, začenši z majhnim zajtrkom (200 kcal), srednje velikim kosilom (500 kcal) in veliko večerjo (700 kcal). Rezultati so bili nadvse zanimivi. Ženske so sicer zaradi manjše količine zaužitih kalorij izgubljale kilograme v obeh skupinah, le da se je to v skupini z velikim zajtrkom dogajalo veliko bolj učinkovito. Po treh mesecih je skupina z velikim zajtrkom izgubila 2,5x toliko mase kot skupina z veliko večerjo, veliko boljša pa je bila tudi njihova krvna slika (trigliceridi v krvi, glukoza v krvi in inzulinska rezistenca). Podobne rezultate so dobili tudi na Univerzi v Notthingamu v Veliki Britaniji, kjer sta dve skupini udeležencev glavni obrok zaužili za kosilo oziroma večerjo. Skupina, ki je največji obrok zaužila za kosilo, je veliko lažje izgubljala in vzdrževala telesno maso, kot udeleženci, ki so največji obrok pojedli v času večerje.

Kaj se torej dogaja s hrano, ki jo zaužijemo ob različnih delih dneva? Strokovanjaki so najprej sklepali, da nas izpuščanje zajtrka naredi bolj lačne tekom dneva in da zaradi tega - kljub enemu obroku manj - na dan zaužijemo več kalorij. Toda izkazalo se je, da so ljudje, ki ne uživajo zajtrka, veliko bolj dovzetni za prekomerno telesno maso, četudi zaužijejo povsem enako količino kalorij kot ljudje, ki zajtrkujejo. Čeprav mehanizma še ne razumemo povsem natančno, postaja vedno bolj jasno, da naš metabolizem zjutraj deluje zelo drugače kot zvečer. Poraba kalorij, ki jih zaužijemo zjutraj je veliko bolj učinkovita, hkrati pa je mehanizem za shranjevanje maščob v telesu v prvi polovici dneva precej manj aktiven.

Kako torej jesti v skladu z notranjim (cirkadianim) ritmom?

1. Nikar ne izpuščajmo zajtrka. Zdrav zajtrk, ki naj vsebuje najmanj 300 kcal, naj postane navada. Če zajtrkovanja nismo vajeni, začnimo z majhnim in lahkim zajtrkom, nato pa količino počasi stopnjujmo. Izbirajmo živila, ki vsebujejo polnozrnate ogljikove hidrate z veliko vlakninami in jih kombinirajmo z beljakovinami, saj bomo le na tak način ostali siti vse do kosila.
2. Uravnoteženo kosilo naj bo glavni obrok dneva.
3. Večerja naj bo lahka, sestavljena pretežno iz zelenjave (sveže ali kuhane) in kvalitetnega vira beljakovin, kot so ribe, belo meso, jajca, itd. Za večerjo se izogibajmo večjim količinam ogljikovih hidratov, še posebej pa sladkorju.