Mandlji so plodovi mandljevca (Prunus dulcis), ki je listopadno drevo iz rodu sliv (Prunus) in družine rožnic (Rosaceae). Izvira iz Azije, od tam se je preko Turčije, Sirije in Irana razširil v Evropo. Je srednje veliko drevo, v višino doseže 4 do 10 metrov. Cveti zgodaj spomladi, še preden odženejo listi, cvetovi so značilne rožnate barve. Goji se zaradi plodov – mandljev, ki so botanično gledano koščičast plod.

Mandelj je plod s trdo lupino sivo-zelene barve, ki obdaja mandljevo jedro, koščico, ki je užitno. Jedro je svetlo čokoladne barve. Poleg sladkih mandljev, ki so primerni za uživanje obstajajo tudi grenki mandlji, ki pa so neužitni, saj vsebujejo strupeni spojini (amigdalin in prunsko kislino), ki sta zdravju škodljivi, saj se po zaužitju namreč razgradita v cianovodikovo kislino, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave, tudi s smrtnim izidom, če se jo zaužije v večjih količinah.

Mandlji se običajno obirajo zgodaj jeseni. Potrebno jih je obrati čim prej po zorenju, v izogib izgubi kakovosti in preprečevanju pojava glivičnih okužb ter škode zaradi žuželk. Obrane plodove je potrebno posušiti, da se odvzame vlaga, ki bi lahko povzročala kvar. Pri suhih plodovih se odstrani lupina, ostane užitno jedro. Mandlji se lahko uživajo samostojno kot prigrizek, lahko se iz njih pripravi mandljevo maslo, moka ali mleko, ki je pogosto priljubljena alternativa kravjemu mleku, vendar se po sestavi zelo razlikuje. V kozmetični industriji in farmacevtskih izdelkih pa se pogosto uporablja mandljevo olje.

Hranilna sestava

Mandlji so hranljiv in lahko tudi precej kaloričen prigrizek, če nismo pozorni pri odmeri porcije/zaužite količine, predvsem zaradi višje vsebnosti maščob. Večina teh maščob je nenasičenih in ima ugoden vpliv na zdravje, le približno 4% maščob je nasičenih. Prav tako so mandlji vir beljakovin ter prehranskih vlaknin – še posebej neoluščeni mandlji, ki imajo v primerjavi z oluščenimi tudi višjo vsebnost antioksidantov, saj se ti nahajajo prav v tanki rjavi kožici, ki obdaja mandelj. So bogati z vitaminom E in riboflavinom, ter so vir tiamina in folne kisline. Prav tako so vir železa in cinka ter so bogati s kalijem, kalcijem magnezijem, bakrom, manganom ter fosforjem.

Mandlji

Preglednica: hranilna vrednost v 100 g mandljev (neoluščenih)

 

V 30 g (porcija)

v 100 g mandljev

% PDV*

Energijska vrednost (kcal/kJ)

176,3 / 736

587,7 / 2456

29

Beljakovine (g)

7,5

25

50

Maščobe (g)

15,9

53

76

Od tega nasičene

1,1

3,6

18

Ogljikovi hidrati (g)

1,3

4,3

2

Od tega sladkorji

1,1

3,6

4

Prehranske vlaknine (g)

3,8

12,5

42

Vitamin E (mg)

7,8

26

217

Vitamin B1 (mg)

0,1

0,22

20

Vitamin B2 (mg)

0,2

0,62

44

Folna kislina (µg)

13,5

45

23

Kalij (mg)

250,5

835

42

Kalcij (mg)

75,6

252

32

Magnezij (mg)

51

170

45

Fosfor (mg)

136,2

454

65

Železo (mg)

1,2

4,1

29

Cink (mg)

0,7

2,2

22

Baker (mg)

25,2

84

85

Mangan (mg)

0,6

1,9

95

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge prehranske baze.

Viri in dodatna literatura

  • Kester, D.E., A.A. Kader, and S. Cunningham, ALMONDS, in Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition (Second Edition), B. Caballero, Editor. 2003, Academic Press: Oxford. p. 150-155.
  • Huang, G. and K. Lapsley, Chapter 15 - Almonds, in Integrated Processing Technologies for Food and Agricultural By-Products, Z. Pan, R. Zhang, and S. Zicari, Editors. 2019, Academic Press. p. 373-390.
  • Carunchia, M., L. Wang, and J.H. Han, 19 - The use of antioxidants in the preservation of snack foods, in Handbook of Antioxidants for Food Preservation, F. Shahidi, Editor. 2015, Woodhead Publishing. p. 447-474.
  • Marcus, J.B., Chapter 6 - Lipids Basics: Fats and Oils in Foods and Health: Healthy Lipid Choices, Roles and Applications in Nutrition, Food Science and the Culinary Arts, in Culinary Nutrition, J.B. Marcus, Editor. 2013, Academic Press: San Diego. p. 231-277.
  • Mori, A., K. Lapsley, and R.D. Mattes, Chapter 19 - Almonds (Prunus dulcis): Post-Ingestive Hormonal Response, in Nuts and Seeds in Health and Disease Prevention, V.R. Preedy, R.R. Watson, and V.B. Patel, Editors. 2011, Academic Press: San Diego. p. 167-173.
  • Mirrahimi, A., et al., Chapter 18 - Almond (Prunus dulcis) Seeds and Oxidative Stress, in Nuts and Seeds in Health and Disease Prevention, V.R. Preedy, R.R. Watson, and V.B. Patel, Editors. 2011, Academic Press: San Diego. p. 161-166.
  • Laddha, A.P., et al., Chapter 32 - Beneficial Effects of Nuts From India in Cardiovascular Disorders, in Nuts and Seeds in Health and Disease Prevention (Second Edition), V.R. Preedy and R.R. Watson, Editors. 2020, Academic Press. p. 453-469.