Mango (Mangifera indica) je koščičasto sadje, ki izvira iz Azije. Je zimzeleno drevo spada v rod Mangifera in družino rujevk Anacardiaceae. Angleška beseda mango (množina "mango" ali "mangos") izvira iz portugalske besede manga, iz malezijske besede mangga in iz besede dravidskih jezikov (tamilščina) mankay, kjer man predstavlja "drevo manga" in kay "sadje". Ime mango se je razvilo med trgovanjem z začimbami z južno Indijo v 15. in 16. stoletju.
Zanimivost: Za predstavnike družine rujevk, kamor sodita tudi strupeni bršljan in ruj, je znano, da lahko povzročijo dermatitis. Tudi pri mangu je dražeč drevesni sok, v manjši meri tudi lupina plodov, zlasti nedozorela. Zato morajo vrtnarji, ki skrbijo za razmnoževanje rastline spotaknjenci ali v procesu predelave lupijo sadeže, namenjene konzerviranju, nositi zaščitne rokavice.
Po vsem svetu obstaja nekaj več kot 1000 različnih sort manga, kar pojasnjuje raznolikost barv, oblik in velikosti sadežev. Glede na sorto se sadež razlikuje po velikosti, obliki, sladkosti, barvi lupine in mesa, ki je lahko bledo rumena, zlata ali oranžna. Sorte se med seboj razlikujejo tudi po okusu, ki je odvisen od razmerja med palmitinsko in palmitoleinsko kislino, ko mango zori. Drevo manga zraste v višino od 15 do 30 m. Drevesna krošnja ima obliko kupole z gostim listjem, ki je temnozeleno-rdečkaste barve. Je nacionalno sadje Filipinov, Indije in Pakistana. Največji proizvajalec manga na svetu je Indija, sledijo pa ji Kitajska, Tajska in Indonezija.
Gojenje manga
Mango ima za gojenje raje toplo podnebje brez zmrzali, mile zime ter v obdobju cvetenja in zorenj a suho vreme. Padavine in visoka vlažnost med cvetenjem in razvojem plodov je lahko razlog za manjši pridelek. Drevo običajno cveti od sredine do pozne zime, plodovi pa dozorijo v začetku in sredini poletja. Na splošno mango gojijo v zelo vročem in sušnem okolju. Optimalen temperaturni razpon za optimalno rast in razvoj je 27-36°C. Najbolj mu ugajajo sončne razmere in čeprav je dobro odporen na sušo, v času rasti in razvija plodov potrebuje vodo. Mango zahteva rodovitno zemljo, bogato s hranili.
Zorenje in shranjevanje manga
Nezrel mango se hrani pri sobni temperaturi. Dokler ne dozori, ga ni priporočljivo shranjevati v hladilniku. Ta bo na sobni temperaturi še naprej dozoreval in v nekaj dneh postajal slajši in mehkejši. Za pospešitev zorenja, se lahko sadež položi v papirnato vrečko in pusti na sobni temperaturi dva dni. Ko mango dozori, je shranjevanje v hladilniku priporočljivo, saj je s tem upočasnjen proces zorenja. Cel sadež se lahko v hladilniku hrani do pet dni. Lahko pa se ga tudi olupi, nareže na kocke ter shrani v neprodušno zaprto posodo, ki je lahko v hladilniku več dni, v zamrzovalniku pa tudi do šest mesecev.
Nasvet kako izbrati pravi mango: pri izbiri manga se osredotočite na občutek in ne na barvo, saj ta ni najboljši pokazatelj zrelosti. Tukaj lahko uporabite svoje izkušnje z določanjem zrelosti pri breskvah in avokadu, ki prav tako postanejo mehkejši, ko dozorijo. Zato torej mango vzamete v roko in ga nežno stisnete – zrel mango bo rahlo mehkejši na otip od nezrelega manga, ki bo na otip popolnoma trd.
Kako najlažje narezati mango?
Hranilna sestava manga
100 g svežega manga ima 57 kcal. 82% sadeža predstavlja voda. Je bogat z vitaminom C, in je vir folne kisline, vsebuje pa tudi vitamin A, piridoksin (vitamin B6), med minerali pa najbolj izstopata kalij in mangan. Značilno rumeno-oranžno barvo pa mu daje beta-karoten.
Med vsebnostjo vitaminov še posebej izstopata vitamin C in folat. Folat prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo, k nastajanju krvi in normalnemu psihološkemu delovanju. Vitamin C ima vlogo pri delovnaju imunskega sistema ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Preglednica: hranilna vrednost v 100 g manga
v 100 g manga |
% PDV* |
|
Energijska vrednost (kcal/kJ) |
56,8 / 238,6 |
3 |
Beljakovine (g) |
0,6 |
1 |
Maščobe (g) |
0,4 |
0 |
Ogljikovi hidrati (g) |
14,1 |
5 |
Od tega sladkorji |
7,9 |
9 |
Prehranske vlaknine (g) |
1,7 |
6 |
Vitamin C (mg) |
37 |
46 |
Folna kislina (µg) |
36 |
18 |
Vitamin B6 (mg) |
0,1 |
10 |
Vitamin A (µg) |
60 |
8 |
Kalij (mg) |
170 |
9 |
Mangan (mg) |
0,2 |
10 |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge prehranske baze
Ali veš?
- Podarjena košara manga v Indiji velja za gesto prijateljstva.
- Mango je v Indiji simbol ljubezni.
- Mango je soroden indijskim oreščkom in pistacijam.
- Lubje manga, listi, ter sadež se že stoletja uporabljajo v ljudskih zdravilih.
- Mango ponekod imenujejo tudi "kralj sadja", Chaunsa pa je znan kot "kralj mangov". Chaunsa je sorta manga iz Južne Azije, ki ima zlato rumeno barvo. Je mehak, skoraj brez vlaken in ima aromatičen, prijeten in sladek okus.
Recept:
Mangov sladoled
Sestavine:
- zrel mango
- Skyr ali grški jogurt naravnega okusa
- polovica banane
Navodila za pripravo:
Mango in banano olupimo, narežemo na koščke in zamrznemo čez noč ali nekaj ur. Za pripravo sladoleda zamrznjeno sadje damo v mikser, mu dodamo žlico in pol skyra ter zmešamo. Ko je zmes enotna, je sladoled pripravljen. Dober tek!
Viri in dodatna literatura
-
Swirski, E., Ben-Dov, Y., & Wysoki, M. (1997). Mango. World Crop Pests, 241–254. doi:10.1016/s1572-4379(97)80087-5
-
Morton, J. F. (2003). MANGOES. Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition, 3691–3696. doi:10.1016/b0-12-227055-x/00733-1
-
Yahia, E. M. (2011). Mango ( Mangifera indica L.). Postharvest Biology and Technology of Tropical and Subtropical Fruits, 492–567e. doi:10.1533/9780857092885.492
-
Matheyambath, A. C., Subramanian, J., & Paliyath, G. (2016). Mangoes. Encyclopedia of Food and Health, 641–645. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00442-6
-
Khalid, F., Nawaz, H., Hanif, M. A., Rehman, R., & Al-Sadi, A. M. (2020). Mango. Medicinal Plants of South Asia, 495–508. doi:10.1016/b978-0-08-102659-5.00037-9
-
Mühlbauer, W., & Müller, J. (2020). Mango (Mangifera indica L.). Drying Atlas, 325–335. doi:10.1016/b978-0-12-818162-1.00034-1
-
Okino-Delgado, C. H., Prado, D. Z., Pereira, M. S., Camargo, D. A., Koike, M. A., & Fleuri, L. F. (2020). Mango. Valorization of Fruit Processing By-Products, 167–181. doi:10.1016/b978-0-12-817106-6.00008-3
-
OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano, IJS - Institut Jožef Stefan. https://opkp.si (dostop: 20.9.2021)