Če otroci pomagajo pripraviti obrok, je bolj verjetno, da ga bodo tudi pojedli, obenem pa se otroci s kuhanjem tudi učijo. S kuhanjem spoznavajo različne sestavine, okuse, teksture in recepte, obenem pa razvijajo pomembne veščine, ki jim bodo pomagale tudi na drugih področjih življenja. Kuhanje je prijeten način in kuhinja je odličen prostor za kakovostno preživljanje časa z otroki. Mislili bi, da se bo priprava obroka zaradi tega nekoliko zavlekla, a slovenski osnovnošolci dokazujejo, da temu običajno ni tako. Predvsem pa se lahko zgodi, da bodo starši na ta način tudi sami začeli (še bolj) uživati v pripravi dnevnih obrokov.

Med igro in disciplino ali neformalni način učenja
Kuhanje je zanimiva reč. Včasih zahteva natančno sledenje receptu in upoštevanje vsakega koraka, že v naslednjem trenutku pa se soočamo z dejstvi dediščine, ko je bila tehtnica prisotna le ob peki potice in bolj zahtevnih jedi. Vse ostalo je bil plod danosti shrambe, domišljije in narave. Tako se še danes lahko igramo z različnimi sestavinami, okusi in teksturami. Če dobro premislite, je to idealna aktivnost za otroke, saj spodbuja samoiniciativnost, domišljijo, novo znanje, ki ga pridobivajo prek zabavne aktivnosti. Poleg tega, da se naučijo sodelovati pri kuhanju, pa razvijejo tudi pomembne življenjske sposobnosti oz. veščine. Med drugim recepti, opremljeni s količinami, pripomorejo k lažjemu razumevanju nekaterih šolskih predmetov, ob katerih se velikokrat zaviha nos. V mislih imamo matematiko, kasneje kemijo in fiziko.

Motorične sposobnosti
Otroci vseh starosti pri kuhanju razvijajo svoje motorične sposobnosti. Od rezanja do sekljanja, kar pomeni rokovanje z nožem ter podobnimi predmeti, ki jih starši najraje ne bi zaupali otrokom. Pa vendar bolje prej, kot kasneje, tudi pri postopkih s toploto, saj se s postopnim učenjem in prilagajanjem dolgoročno osvajajo še do nedavnega za otroke »neprimerna« znanja. Med očmi in rokami v sodelovanju z družino ali prijatelji, se sliši enostavno, a verjemite, da ni! Tudi če se začne z lupljenjem krompirja, strganjem korenčka.., se s pravilnimi motivacijskimi prijemi nadaljuje in gradi kuharsko znanje, ki kasneje pomaga pri fizičnem razvoju otroka. Seveda je potrebno naloge prilagajati starosti. Ob upoštevanju otroške radovednosti, se mlajšim ponudi namakanje prstov v testo, oblikovanje zelenjave in sadja ter zlaganje okusov po njihovo, s čemer izrazijo svojo kreativnost. To obdobje ob enem lahko izkoristimo tudi za pridobivanje občutka estetike na krožniku, ki je izjemnega pomena pri nas vseh, še posebej pa pri otrocih.

Komunikacijske sposobnosti
Tudi pri komunikacijskih sposobnostih je veliko odvisno od odnosov doma in v šoli. Otroci s kuhanjem predvsem spoznavajo različne sestavine, z raziskovanjem po lastni dediščini pa komunicirajo s svojimi predniki, učitelji, ob promocijskih aktivnostih svoja dognanja razlagajo javnosti, tudi strokovni, vabijo svoje sošolce na šolska kosila in tako bogatijo svoj besedni zaklad in retoriko. Če gre za organizacijo v kuhinji in pri kuhanju sodeluje več oseb, tudi če ste to le vi in vaš otrok, je to priložnost, da se le-ta nauči jasnega izražanja želja in zahtev. Izpostaviti je treba tudi komunikacijo z vrstniki, ki je zelo pomembna. Izven razredov ali šolskih klopi, kjer so otroci večinoma tekmovalci, se združijo v skupine, kjer se prelevijo v sodelavce. Vse zavoljo odličnega rezultata »na krožniku«. Ta odnos vpliva na življenje v šolah, ki sodelujejo v projektu, na splošno klimo, tudi odnose med otroki in učitelji. Ob enem gre za prenos znanja starejših otrok mlajšim, kar je že v preteklih letih obrodilo sadove. Najpomembnejših življenjskih veščin se ne naučimo le iz knjig, pridobivamo jih z izkušnjami in od vzornikov.

Organizacijske in vodstvene sposobnost
Pri kuhanju z otroki boste organizacijo in vodenje sprva prevzeli odrasli, kar je edino pravilno, v šolah vodenje procesa nujno prevzemajo učitelji – mentorji slovenskih osnovnih šol v povezavi s kuharskim osebjem posamezne šole. Postopoma se omenjene naloge lahko prepuščajo otrokom. Otroci naj sami poiščejo recept, po katerem bi želeli kuhati, naloga mentorjev je, da jih usmerite k verodostojnim virom. Pred kuhanjem naj pripravijo nakupovalni seznam in v trgovini skupaj poiščite manjkajoče sestavine. V kuhinji se nato prelevite v njihovega pomočnika – izkušnja, da trud in delo pripeljeta do napredovanja, je namreč tudi pomembna motivacija za preostale aktivnosti, v katerih se otroci udejstvujejo. Enako velja za kuhanje v domačem gospodinjstvu.

Sposobnost reševanja problemov
V življenju se pogosto srečujemo z nepredvidljivimi situacijami, ki zahtevajo takojšnjo reakcijo ali rešitev. Panične reakcije večinoma rezultat še poslabšajo. Treba znati improvizirati in težavo čim bolj mirno rešiti. Kuhinja, kjer so vsakodnevni neljubi pripetljaji (povezani tudi z vročino ali bolečino) praktično doma, je idealen poligon, na katerem lahko otroci (in odrasli) krepijo svojo sposobnost reševanja problemov. Ko kipi mleko, je treba reagirati hitro, ko ugotovite, da je jed preslana, je treba poiskati način, da slanost ublažimo. Opekline po navadi spodbudijo solze, tek iz kuhinje, čeprav se tisto nekaj že žge, kapljica krvi pa dostikrat odvrne od nadaljnjega procesa. Večkrat ko se otrok sreča z nepredvidljivo situacijo, manjša je verjetnost, da bi ga vrgla iz tira in ta sposobnost je zares neprecenljiva.

V nadaljevanju najdete primer recepta s projekta Kuhna pa to, več receptov pa najdete na povezavi.

JEŠPRENJ S TIMIJANOM IN BUČO
OŠ Šturje Ajdovščina
Kako preprosto, bi rekli, a spomniti se je treba, se ojunačiti in zložiti skupaj na videz morda nezložljive sestavine. Kuhinja je igra!

20 dag ješprenove kaše
1 manjša muškatna buča
10 dag nasekljanih lešnikov (po želji)
šopek svežega timijana
2 mali šalotki
1 strok česna
1 dl oljčnega olja
5 dag parmezana (po želji)
sol, poper

1. Ješprenj skuhamo v slanem kropu »na zob« in odcedimo.
2. V večjo ponev damo nekaj kapljic oljčnega olja in na njem prepražimo nasekljano čebulo. Ko porumeni, dodamo nasekljan česen in lešnike.
3. Bučo narežemo na kose, izdolbemo koščice in skupaj z olupki kuhamo v slanem kropu približno 15 minut.
4. Nato kose buče narežemo na koščke in jo dodamo v ponev k čebuli.
5. Dušimo ob stalnem mešanju še 5 – 10 minut.
6. Timijan osmukamo in dodamo k masi.
7. Na zmernem ognju dušimo še 5 minut, na grobo pretlačimo in primešamo ješprenj.
8. Parmezan na grobo naribamo in ga po želji potresemo po jedi na koncu.

Kuhnapato je novodobni izobraževalni projekt, ki na ravni osnovnih šol poteka že deset let in katerega glavni akterji so slovenski osnovnošolci. Njihova naloga je raziskovanje pozabljene prehranske dediščine njihove mikro ali makro regije, v povezavi s kulturnim ozadjem in takoj za tem prilagajanje jedi današnjim potrebam telesa. Motivirani so k uporabi zdravih sezonskih sestavin iz okolice (kratke verige) in spoznavanju razlogov za uporabo tega v kuhinji (kaj jesti kdaj in zakaj), kuhanju doma in zmanjšanju zavržkov hrane. Glavno poslanstvo projekta je spodbuditi otroke k zdravemu in še posebej trajnostno - odgovornemu načinu življenja ter dvigniti kulturo prehranjevanja. Projekt podpira Ministrstvo za zdravje in je del Nacionalnega programa "Dober tek Slovenija". Septembra 2018 je Evropska komisija - DG SANTE projekt opredelila kot eno izmed 10 najboljših praks na področju zdravega in trajnostnega življenjskega sloga, v povezavi s hrano.

Več o projektu: https://www.kuhnapato.si/