Jagode skupaj z malinami, ribezom in borovnicami uvrščamo v skupino jagodičastega sadja ali jagodičevja, medtem ko gozdne jagode (Fragaria vesca) uvrščamo tudi med gozdne sadeže. Poznamo namreč več vrst jagod - med najbolj znanimi je vrtna jagoda, ki jo z latinskim imenom označujemo kot Fragaria×ananassa, in je ponavadi tista, ki jo imamo v mislih, kadar govorimo o jagodah. V Evropi jo poznamo že več kot 200 let, botanično gre za hibridno vrsto, pridobljeno s križanjem Fragaria chiloensis in Fragaria virginiana. Njeni plodovi so bistveno večji kot plodovi gozdne jagode in imajo okus, ki je prve pridelovalce spominjal na ananas – od tod tudi latinsko poimenovanje. Gozdne jagode so sicer avtohtone po gozdovih Evrope in Azije.

Jagode

Jagode lahko vzgojimo sami na vrtu, pa tudi v loncih in koritih. Sadimo jih zgodaj spomladi ali proti koncu avgusta. Sveže plodove nekaterih vrst jagod lahko uživamo od konca maja do prve zmrzali. Na tržnicah so s svežimi jagodami najbolje založeni v juniju.

Hranilna sestava

Sveže jagode so sestavljene pretežno iz vode, ki predstavlja več kot 90 odstotkov njihove teže. So sladke; približno pet odstotkov teže svežih jagod predstavljajo ogljikovi hidrati, pri čemer močno prevladuje fruktoza, glukoze je polovico manj. Liofilizirane jagode seveda vsebujejo na enoto živila bistveno več sladkorjev kot sveže jagode.

100 g svežih jagod vsebuje približno dva grama prehranskih vlaknin in v povprečju četrtino naših dnevnih potreb po vitaminu C. Kljub manjši vsebnosti raznolikih vitaminov in mineralov, pa so jagode izvrsten vir antioksidantov kot so flavonoidi in antocianini.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g jagod

 

Hranilna vrednost v 100 g jagod

% PDV*

Energijska vrednost (kcal/kJ)

33/136

2%

Skupne maščobe (g)

0,3

0%

-          Nasičene maščobe (g)

0

0%

Ogljikovi hidrati (g)

7,7

3%

-          Sladkorji (g)

4,9

5%

Beljakovine (g)

0,7

1%

Prehranske vlaknine (g)

2

7%

Vitamini in minerali

  

Vitamin C (mg)

19

24%

Folat (µg)

43

22%

Mangan (mg)

0,4

20%

*% PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (% PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Uživanje in shranjevanje jagod

V kulinariki so jagode izredno priljubljene, saj jih srečamo v množici sladic, pa tudi drugih jedeh, predvsem solatah. Zelo priljubljen je jagodni sladoled, ki ga lahko pripravimo iz kombinacije jagod in banan. Shranjevati jih je mogoče na različne načine - poleg marmelad in džemov tudi v obliki kompotov, lahko pa jih tudi zamrznemo ali liofiliziramo. Liofilizacija je nizkotemperaturno sušenje oziroma sublimacija globoko zamrznjenih plodov, s katero plodovom odstranijo vodo.

Ne pozabite: Če je le mogoče sadje uživajmo celo, saj pasiranje in/ali priprava soka iz sadja sprosti naravno prisotne sladkorje, ki se v telesu absorbirajo veliko hitreje, kot iz celega sadeža.

 

Jagode spadajo med sadje manjše velikosti, kar pomeni, da imajo na enoto teže relativno veliko površino, poleg tega je njihova površina mehka, zaradi česar svežega jagodičevja ne moremo shranjevati dlje časa. Prav tako jagode pod tekočo vodo splahnimo šele tik pred zaužitjem, saj v nasprotnem primeru s tem še pospešimo nastanek plesni in gnilobe.

Pri nekaterih posameznikih jagode lahko povzročajo alergijske reakcije, vendar jagode ne sodijo med najpogostejše alergene. Vsebujejo tudi salicilate, ki pri občutljivih posameznikih lahko povzročijo podobne simptome. Za potrditev diagnoze je potrebno zdravniško mnenje.

Recept

Zelena solata z jagodami in pečenim piščancem

- mešana zelena solata
- rezine pečenih piščančjih prsi
- na koščke narezane jagode
- feta sir
- oljčno olje
- balzamični kis

Sestavine zmešamo in prelijemo z balzamičnim kisom in oljčnim oljem.

Kot zanimivost:

  • Na vsaki jagodi v povprečju naštejemo kar 200 semen. 
  • Jagode so edino sadje, ki ima semena na površini sadeža.
  • V srednjem veku so verjeli, da bo uživanje jagod ob pomembnih dogodkih zagotovilo mir in blaginjo. 

 

Viri in dodatna literatura

  • Cianferoni, A., & Muraro, A. (2012). Food-induced anaphylaxis. Immunology and allergy clinics of North America, 32(1), 165–195. https://doi.org/10.1016/j.iac.2011.10.002

  • Kennedy, C., Hasing, T. N., & Whitaker, V. M. (2014). Characterization of Fragaria virginiana and F. chiloensis in a Minimal-chill, Winter Annual Production System, HortScience horts, 49(7), 848-855. Retrieved Mar 9, 2020, from https://journals.ashs.org/hortsci/view/journals/hortsci/49/7/article-p848.xml

  • Kowalska, J., Kowalska, H., Marzec, A., Brzeziński, T., Samborska, K., & Lenart, A. (2018). Dried strawberries as a high nutritional value fruit snack. Food science and biotechnology, 27(3), 799–807. https://doi.org/10.1007/s10068-018-0304-6

  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si

  • Skypala, I. J., Williams, M., Reeves, L., Meyer, R., & Venter, C. (2015). Sensitivity to food additives, vaso-active amines and salicylates: a review of the evidence. Clinical and translational allergy, 5, 34. https://doi.org/10.1186/s13601-015-0078-3

  • Yang Q, Liu T, Kuklina EV, et al. Sodium and Potassium Intake and Mortality Among US Adults: Prospective Data From the Third National Health and Nutrition Examination Survey. Arch Intern Med. 2011;171(13):1183–1191. doi:10.1001/archinternmed.2011.257
    Devore, E. E., Kang, J. H., Breteler, M. M., & Grodstein, F. (2012). Dietary intakes of berries and flavonoids in relation to cognitive decline. Annals of neurology, 72(1), 135–143. https://doi.org/10.1002/ana.23594