Šparglji ali beluši so zelnate trajnice, katerih sezona se pri nas prične z začetkom aprila in traja vse do sredine junija. Divji šparglji, ki uspevajo na kraških travnikih, so zeleni, precej tanjši od gojenih in močnejšega okusa. Gojeni šparglji, ki so lahko zeleni ali beli, so po drugi strani precej debelejši in nevtralnejšega okusa. Barva gojenih špargljev je odvisna od načina pridelave in ne od kultivarja. Če rastoči poganjek pustimo na soncu, se bo v njem sintetiziral zeleni klorofil, ki bo beluš kmalu obarval zeleno. Bele šparglje lahko pridelamo iz istih poganjkov kot zelene, le da je potrebno rastoči poganjek med rastjo redno pokrivati s kupom prsti, kar prepreči sintezo klorofila.

Šparglji so zaradi svoje sestave, lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet. 100 g špargljevih poganjkov vsebuje le okoli 20 kcal, hkrati pa so izjemno bogat vir vitamina K, folne kisline ter železa. V nekoliko manjših količinah vsebujejo tudi nekatere druge vitamine, kot so na primer vitamini B-kompleksa ter znaten delež prehranskih vlaknin.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g špargljev

*Opomba: % PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (% PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (% PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30 g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Uporaba in shranjevanje špargljev

V primerjavi z ostalo zelenjavo, lahko šparglje po tem, ko smo jih nabrali, shranjujemo le krajši čas, saj odrezani deli hitro olesenijo. Ta proces lahko upočasnimo s pravilnim shranjevanjem. Odrezane konice špargljev zavijemo v mokro papirnato brisačo, nato pa jih v papirnati ali plastični vrečki hranimo v hladilniku. V hladilniku jih lahko hranimo tudi namočene v kozarcu vode.

Šparglje lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Pomembno je, da pred uporabo odstranimo olesenele dele stebla, saj se ti ne bomo skuhali. Da ugotovimo, kako daleč segajo oleseneli deli, je najlažje, da stebla upognemo, saj bodo na stiku svežega in olesenelega dela počili kar sami. Mladi in nežni poganjki so odlična popestritev spomladanskih solat, iz njih pa lahko pripravimo okusne juhe, rižote, slane pite in druge jedi. Šparglji so kuhani v 5-10 minutah, prav toliko časa pa potrebujejo, da se zmehčajo, tudi, če jih kuhamo na pari. Mlade špargljeve poganjke lahko pripravimo tudi za ozimnico, tako da jih vložimo v kisu.

Zakaj ima urin po zaužitju špargljev drugačen vonj?

Natančen mehanizem tega pojava sicer ni podrobno preučen, vendar značilen vonj urina pripisujejo določeni snovi v špargljih, natančneje 1,2-ditiolan-4-karboksilni kislini. Ta snov vsebuje žveplo in po zaužitju špargljev se produkti presnove te snovi sproščajo v urin, ki v stiku z zrakom dobi značilen vonj.

Omenjeno snov najdemo le v špargljih, zato takšnega vonja pri zaužitju drugih živil ne zaznamo. Ta snov ni škodljiva za telo, niti nima kakšnih posebnih koristnih učinkov. Značilen vonj urina zaznamo torej zgolj zaradi presnove te snovi, ne pa zaradi izločanja strupov iz telesa ali česa podobnega.

Zanimivo je, da takšen vonj v urinu lahko zaznamo že 15 minut po zaužitju špargljev. Zaznava tega vonja je odvisna tudi od vsakega posameznika. Po zaužitju špargljev nekateri izločajo urin z intenzivnejšim vonjem, drugi pa z manj intenzivnim. Prav tako nekateri posamezniki sploh ne zaznajo značilnega vonja v urinu, medtem, ko ga nekateri zaznajo zelo intenzivno, za vse to pa je odgovorna naša genetska predispozicija.

Recept:

Pečeni šparglji

Sveže šparglje lahko zelo enostavno pripravimo v toasterju brez maščobe. Sveže šparglje zložimo v toaster, zapremo in popečemo do mehkega. Tako pripravljene pokapljamo z oljčnim olje ter rahlo solimo. Odlični so kot priloga ali samostojna predjed.

Video recept:

Solata s šparglji