Ajda je rastlina, ki že stoletja bogati slovensko kulinarično dediščino. Čeprav je njena zgodovina globoko zakoreninjena v slovenskih poljih, njeni prehranski in kulturni pomeni segajo veliko dlje, vse do območja Himalaje. Ob svetovnem dnevu ajde imamo priložnost, da poudarimo pomen te pomembne rastline, ter znanstvena spoznanja na tem področju h katerim so prispevali tudi slovenski raziskovalci z svojimi vrhunskimi znanstvenimi dosežki.

Ajda v prehrani

Ajda, ki se v Sloveniji pojavlja v dveh vrstah – navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum Gaertn) – je znana po svoji hranilni vrednosti in odpornosti. Čeprav ajda ni pravo žito, jo zaradi podobnosti v hranilnih lastnostih pogosto obravnavamo kot takšno. Ajdova kaša in moka sta cenjeni predvsem zaradi visoke vsebnosti kakovostnih beljakovin, ogljikovih hidratov in pomembnih mineralov, kot so magnezij, mangan in cink. Poleg tega ajda ne vsebuje glutena, kar pomeni, da je primerna tudi za ljudi s celiakijo.

Posebnost ajdovih beljakovin je v njihovi aminokislinski sestavi, kjer izstopa lizin, ki je v drugih žitih pogosto prisoten v manjših količinah. Prav tako je ajda bogata z vlakninami, ki podpirajo zdravo prebavo. Flavonoidi, kot sta rutin in kvercetin, ki jih najdemo v ajdi, imajo močne antioksidativne lastnosti, ki lahko pomagajo zaščititi telo pred škodljivimi prostimi radikali.

Zgodovinski pomen in pridelava

Zgodovina ajde v Sloveniji sega več kot 600 let nazaj, kar pomeni, da jo poznamo dlje kot druge pomembne poljščine, kot sta krompir in koruza. Navadna ajda je v preteklosti pogosto igrala ključno vlogo v prehrani, še posebej v obdobjih, ko so bile druge poljščine zaradi neugodnih vremenskih razmer manj zanesljive. Tatarska ajda, ki jo je v Slovenijo v 19. stoletju prinesel baron Žiga Zois, je bila v času hudih lakot ena redkih rastlin, ki je uspevala v težkih pogojih. Prav zaradi svoje odpornosti in hranilne vrednosti je tatarska ajda ponovno pridobila na pomenu v zadnjih letih, zlasti v ekološkem kmetijstvu.

Znanstveni dosežki in pomen tatarske ajde

Tatarska ajda je zaradi svoje genetske posebnosti in izjemne vsebnosti antioksidantov postala predmet številnih znanstvenih raziskav. V sodelovanju s Kitajsko akademijo kmetijskih znanosti so slovenski raziskovalci nedavno razkrili izvor tatarske ajde, ki jo gojimo v Sloveniji. Raziskave so pokazale, da izvira z območja Himalaje, od koder se je razširila po svetu, vključno s Slovenijo, zahvaljujoč migracijam ljudstev in širjenju mongolskega imperija. Danes je Slovenija ena izmed držav, kjer je ohranjena največja biotska raznovrstnost tatarske ajde, kar poudarja njen pomen v svetovnem merilu. Rezultate raziskav so skupaj s tujimi kolegi objavili v knjigah in drugih mednarodnih publikacijah in so objavljena v slovenščini, angleščini, nemščini, japonščini in kitajščini. Rezultati raziskav so bili prav tako objavljeni v vrhunskih uglednih znanstvenih revijah.

Pomen ajde v sodobni prehrani

Ajda ni le del slovenske preteklosti, temveč tudi pomemben del sedanjosti in prihodnosti. Zaradi njenih hranilnih lastnosti in prilagodljivosti je ajda postala priljubljena sestavina v številnih inovativnih živilskih izdelkih. Na trgu najdemo različne ajdove izdelke, kot so ajdove testenine, žita za zajtrk, pa tudi bolj tradicionalne jedi, kot so ajdovi žganci, ajdova kaša in ajdov kruh z orehi. V Sloveniji si prizadevamo za ohranjanje in širjenje znanja o ajdi, kar dokazujejo številni projekti in raziskave, ki podpirajo njeno pridelavo in uporabo. Ajda tako ostaja dragocen vir prehrane in kulturne dediščine, hkrati pa prispeva k trajnostnemu kmetijstvu in zdravju ljudi.

Povezava do zadnjih znanstvenih objav:

Več o ajdi preberi na:

 Vir naslovne slike: Kmečki glas