Grenivka (Citrus x paradisi) je subtropsko drevo, ki izvira iz zahodne Indije in je naravni hibrid med pomarančo in pomelom ali pa le mutacija pomela. Drevo, ki običajno zraste okoli 6 metrov, doseže pa lahko tudi velikost do 15 metrov. Ima temnozelene dolge tanke in svetleče liste. Plodovi so srednje veliki do veliki (10–12 cm v premeru), sploščene do kroglaste oblike. So z ali brez semen in rastejo v grozdih, po čemer so v angleščini tudi dobile ime; grape-fruit (grozdno sadje). Lupina je srednje debela, rumeno do rožnato rdečkasta ter gladka. Meso se glede na sorto razlikuje po barvi od bledo rumene do temno rdeče. Rdeče meso je posledica prisotnosti karotenoidnih in likopenskih pigmentov. Prav tako je od sorte odvisen okus sadeža, ki je lahko kisel do polsladek ter nekoliko grenak, kar je posledica sestave sladkorjev, organskih kislin (predvsem citronske kisline) ter terpenov, ki dajejo aromo. Plodovi, ki zrastejo v tropskih regijah, vsebujejo več soka, tanjšo lupino in nižjo kislost.

Zanimivost: Zgodba o izvoru grenivke je povezana s tako imenovanim »kapitanom Shaddockom«, ki je trgoval v Zahodni Indiji v 17. stoletju. Na Barbados je prinesel semena pomela in vzgojil prve sadeže. Ker so na otoku pred prihodom pomela že uspevale sladke pomaranče, je grenivka po vsej verjetnosti nastala kot naravni hibrid med obema vrstama.

Grenivka je v 90% sestavljena iz vode. 100 g grenivke predstavlja 34 kilokalorij. Je bogata z vitaminom C, med minerali pa vsebuje največ kalija. Njen sok vsebuje približno polovico količine citronske kisline, v primerjavi s sokom limone ter polovico več citronske kisline kot pomarančni sok.

Preglednica: hranilna vrednost 100 g grenivke

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Interakcija grenivke in njenega soka z nekaterimi zdravili

Na zdravljenje z zdravili lahko vplivamo tudi s hrano in pijačo. Med živili, ki neugodno vplivajo na delovanje zdravil uvrščamo grenivko. Učinek lahko izzove uživanje sadeža ali njegovega soka. Za neugodno delovanje so odgovorni furanokumarini. Gre za spojine, ki lahko vplivajo na presnovo in absorpcijo zdravil iz prebavil. Posledica zmanjšane presnove zdravil so višje koncentracije zdravil v krvi in daljša prisotnost v telesu. Tako se poveča njihov učinek in možnost pojava neželenih učinkov. Lahko pa se koncentracija nekaterih zdravil v krvi tudi zmanjša, saj grenivka zmanjša absorpcijo iz prebavil in učinkovitost zdravila. Obseg neželenega učinka grenivke je težko predvideti, saj je odvisen od zdravila, količine zaužitega živila, razlikuje pa se tudi med posamezniki.