Večina genetske dediščine limone izvira iz citronovca, sadne vrste, ki je pogosto videti kot nenavadno velika limona z grobo lupino. Pravzaprav potrošniki je potrošniki pogosto ne prepoznajo in jo zamenjajo z veliko limono.
Je eden zgodovinsko najstarejših zabeleženih citrusov, katerega semena so bila najdena v mezopotamskih izkopavanjih iz leta 4000 pr.n.št. Domneva se, da izvira iz Indije. Citrona je bila prvi citrus, ki so ga poznali in gojili v Evropi. Stari Grki so sadež poimenovali "Medijsko jabolko", ker je raslo v Medijskem cesarstvu (prvo iransko cesarstvo). Domnevno je to povezano tudi z njenim botaničnim poimenovanjem Citrus medica. V latinščini je bila beseda citron razširjena na celotno družino dreves in grmov, poznanih pod skupnim imenom citrusi. Kasneje so francoski, nemški, nekateri slovanski in skandinavski jeziki sprejeli citron (ali podobno besedo) kot svoje ime za limono, kar je povzročilo veliko jezikovno zmedo.
Citronovec je počasi rastoči grm ali majhno drevo, ki lahko v višino doseže od 2 do 5 metrov. Veje so nepravilno razgibane, z dolgimi trni. Zimzeleni, rahlo nazobčani listi so zeleni z vonjem po limoni. Barva cvetov se lahko med sortami razlikuje, od vijoličnih do belo-rumenkastih. Cveti večkrat letno in je zelo občutljiv na zmrzal. Plod je običajno ovalne ali podolgovate oblike. Oblika je zelo spremenljiva, zaradi velike količine albeda (gobasta plast belega tkiva pod zunanjo lupino), ki se oblikuje glede na položaj plodu na drevesu, orientacijo vejic in številne druge dejavnike. Albedo (zunanji del) je rahlo sladek, a ne prav posebnega okusa, včasih so ga uporabljali v solatah. Na sredini je meso bledo zelene barve, z majhnimi semeni. Meso je suho, večinoma kiselkasto, obstajajo pa tudi sorte, ki so popolnoma brez mesa. Skratka, citrona ni cenjena zaradi njenega okusa. Grški filozof je jedrnato ujel to lastnost. »Njegov sadež ni užiten,« je zapisal o citronu, »ampak ima izvrsten vonj.« Skozi stoletja se je pojavila kandirana citronova lupina, ki je in še danes bogati italijanski panettone in angleški sadni kolač. Receptura se je razvila v petnajstem stoletju, ko so lupine citronov 40 dni namakali v morski vodi, preden so jih nato potopili v raztopino sladkorja.
Zanimivost: Citrona ne pade z drevesa ko dozori, zato lahko doseže tudi do 4 do 5 kg, kar pa lahko privede do zloma vej.
Citrona je že od nekdaj predvsem cenjena zaradi svojega vonja. Eterično olje citrone je bilo v preteklosti zelo iskano saj je predstavljalo simbol razkošja, vladajočih in bogastva. V rimskih časih, ko so citrone krasile poročno sobo, so to poimenovali kot parfum ljubezni. Danes se citrona uporablja v kulinariki, ponekod za pridelavo marmelad, kot vloženo sadje, pripravo osvežilnih pijač ali kot že rečeno kandirano lupinico za obogatitev raznih jedi in slaščic.
Zanimivost: Budina roka je anomalija v razvoju ploda citrone. Pri tej anomaliji se plod razvije okoli vsakega krhlja posebej, zato plod ne postane okrogel ampak dobi obliko prstov oziroma roke in sestoji v bistvu pretežno iz olupka.
Preglednica: hranilna vrednost 100 g citrone
v 100 g citrone |
% PDV* |
|
Energija (kcal/kJ) |
35/147 |
2 |
Beljakovine (g) |
0,7 |
1 |
Ogljikovi hidrati (g) |
3,2 |
1 |
Maščobe (g) |
0,6 |
1 |
Sladkor (g) |
2,1 |
2 |
Prehranske vlaknine (g) |
2,4 |
8 |
Vitamin C (mg) |
51 |
64 |
Vitamin B1 (mg) |
0,05 |
5 |
Vitamin B5 (mg) |
0,3 |
5 |
Kalij (mg) |
170 |
9 |
Magnezij (mg) |
28 |
7 |
Baker (mg) |
0,13 |
13 |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze
Viri in dodatna literatura
- Ashurst, P. R. (2016). Fruit Juices. Encyclopedia of Food and Health, 130–137. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00334-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Gmitter, F. G., Wu, G. A., Rokhsar, D. S., & Talon, M. (2020). The citrus genome. The Genus Citrus, 1–8. doi:10.1016/b978-0-12-812163-4.00001-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Goodrich, R. (2003). CITRUS FRUITS | Lemons. Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition, 1354–1359. doi:10.1016/b0-12-227055-x/00244-3 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Hyman, C., Oranges, A Global History. Edible, ed. Andrew F. Smith. 2013: Reaktion Books Ltd. 1-151.
- H. Harold Hume, Citrus Fruits and Their Culture. 2007: Read Books. 1-612.
- Ladaniya, M. S. (2008). Commercial fresh citrus cultivars and producing countries. Citrus Fruit, 13–V. doi:10.1016/b978-012374130-1.50004-8 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Matheyambath, A. C., Padmanabhan, P., & Paliyath, G. (2016). Citrus Fruits. Encyclopedia of Food and Health, 136–140. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00165-3 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Ollitrault, P., Curk, F., & Krueger, R. (2020). Citrus taxonomy. The Genus Citrus, 57–81. doi:10.1016/b978-0-12-812163-4.00004-8 [datum dostopa: 1.2.2022]
- Rutaceae. (2006). Meyler’s Side Effects of Drugs: The International Encyclopedia of Adverse Drug Reactions and Interactions, 3087–3089. doi:10.1016/b0-44-451005-2/01144-x [datum dostopa: 1.2.2022]
- Sonneman, T., Lemon, A Global History. Edible, ed. Andrew F. Smith. 2012: Reaktion Books Ltd. 1-144.
- Talon, Manuel; Caruso, Marco; Gmitter Jr., Fred G. (2020). The Genus Citrus. https://doi.org/10.1016/C2016-0-02375-6 [datum dostopa: 1.2.2022]