Kivi ali aktinidija pripada rodu Actinidia in izvira iz gozdnatih področij na Kitajskem, kasneje pa je bila prinesena na Novo Zelandijo, kjer je bila udomačena in preimenovana v kivi. Poznamo več vrst kivijev, najbolj prepoznane so Actinidia deliciosa, Actinidia chinensis in Actinidia arguta.

Plodovi kivija imajo navadno rjavo zelen olupek, prekrit z dlačicami, v notranjosti pa se nahaja mehko meso zelene barve s črnimi užitnimi semeni. V zadnjem času pa postaja vse bolj popularna vrsta zlati kivi, ki majo slajše in bolj rumenkasto meso. Kivi raste na ovijalki, ki uspeva tudi v Sloveniji, predvsem na Primorskem in Vipavskem. Kivi se običajno uživa svež in je sladko-kislega okusa. Za uživanje so plodovi primerni konec oktobra oziroma v začetku novembra.

Sestava kivija in vplivi na zdravje

Kivi vsebuje 9 % sladkorja, v večini v obliki glukoze, fruktoze in saharoze, v nekaterih vrstah kivija pa se lahko nahaja tudi alkoholni sladkor (poliol) - mio-inozitol. Njegova prehranska vrednost je visoka tudi na račun prehranskih vlaknin, od katerih je tretjina topnih, dve tretjini pa sta netopni, z glavnima predstavnikoma celuloza in hemi celuloza. Prehranske vlaknine v kiviju delujejo odvajalno, tako da pospešujejo prehod mase preko črevesa. Nekaj študij je bilo izvedenih na skupini zdravih starejših odraslih, pri katerih je redno uživanje kivija pripomoglo k lažjemu odvajanju. Plodovi kivija so znani zaradi visoke vsebnosti vitamina C, saj se ga v 100 g kivija nahaja kar 44 mg, kar predstavlja 55 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Vsebnost vitamina C se lahko razlikuje glede na sorto in lahko doseže tudi do 430 mg na 100 g kivija. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C se izboljša absorpcija železa iz obroka, obenem pa je vitamin C tudi dober antioksidant, ki ščiti telo pred oksidativnim stresom in pomaga pri delovanju imunskega sistema. Poleg vitamina C, kivi vsebuje tudi večje količine vitamina K, folata, kalija in bakra.

Kiviju se obeta nova zdravstvena trditev, saj je EFSA potrdila ugodne učinke kivija, trditev pa se bo glasila: »Uživanje kivija prispeva k vzdrževanju normalnega odvajanja blata«. Za doseganje tega učinka je potrebno zaužiti približno dva večja kivija, kar znaša nekje 200 g užitnega dela sadeža.

Pri nekaterih ljudeh lahko v kiviju vsebovana beljakovina aktinidin povzroča resnejše alergijske reakcije.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g kivija

*Opomba: %PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Nasveti za uporabo

Svež kivi

Najbolj je zaželeno uživanje svežega kivija. Ko je zrel,  je mehak na dotik in se lupina na pritisk rahlo vdre. Za hitrejše zorenje pa ga lahko zapremo v posodo ali vrečko skupaj z jabolkom. Svež kivi se običajno uživa brez lupine oziroma izjemoma pri nekaterih sortah z lupino, zato je najlažje, da ga pred uživanjem olupite, ali prerežete na pol in meso postrgate z žličko.

Skladiščenje

Kivi lahko skladiščite v hladnem prostoru nekaj mesecev. Paziti je potrebno da ni hranjen skupaj z jabolki in hruškami, saj bo v tem primeru dozorel hitreje in bo njegova skladiščna doba krajša, zato hranite v drugem prostoru ali pa ga shranite v zaprto posodo ali vrečko.

Drugi načini uporabe

Kivi lahko konzervirate tako, da ga predelate v marmelado, kateri se zaradi slabih želirnih sposobnosti navadno doda še kakšno sadje (jabolka, hruške).

Lahko ga zmeljete in dodate tudi raznim smutijem.

Recept

Jutranji muesli s kivijem

- ovseni kosmiči
- banana
- kivi
- mandlji
- kefir

Sestavine narežemo, dodamo kefir in postrežemo kot kašo za zajtrk.