Navadni oreh (Juglans regia) je listnato drevo, ki lahko zrase do višine 20 m, ponekod tudi do 25 m, premer krošnje pa lahko preseže 15 metrov. Rast se ustavi po približno 60 – 80 letih, doseže lahko starost do 160 let.

Oreh naj bi izviral iz Himalaje od koder se je v razširil na območje srednje Azije, in od tam tudi v mediteranske države. V Evropo so ga prinesli Rimljani, kasneje pa so ga angleški kolonizatorji vnesli tudi v Severno in Južno Ameriko in ga poimenovali Angleški oreh, da so ga ločili od domorodnega Ameriškega črnega oreha. V Sloveniji je oreh najbolj razširjen na severovzhodu.

Oreh prvič obrodi pri starosti med 10 in 20 let. Običajno zacveti v aprilu, plodovi dozorijo jeseni. Oreh (plod) sestavljajo mehak in mesnat zunanji ovoj (lupina), debeline 3-5 cm, ki ob zorenju potemni do skoraj črne barve, ter trdi notranji svetlo rjavi ovoj (luščina). V notranjem se nahaja užitno jedrce oz. seme, ki je užitno. Celoten plod ima maso med 8 in 15 g, medtem ko se masa jedrca giblje med 3,5 in 5 g – odvisno od sorte. Oreh je zrel, ko zelena lupina poči, plodovi pa začnejo odpadati z lupino ali brez. Ko jedrce dozori, luščina začne rjaveti in leseneti.

Shranjevanje

Orehi so zaradi visoke vsebnosti maščob podvrženi hitrim oksidacijskim kvarom. Razgradni produkti oksidacije kot so aldehidi, ketoni, kisline in alkoholi, vplivajo na kakovost, vključno z vonjem, okusom, aromo ter prehransko vrednostjo. V primeru oksidacije v večjem obsegu, nastopi žarkost in takšni oreški niso več senzorično sprejemljivi. Najboljši način shranjevanja orehov je, da se jih zaščiti pred dejavniki oksidacije. Zato se priporoča shranjevanje v neprodušno zaprti posodi, s čimer se prepreči dostop vlage in kisika. Prav tako se priporoča shranjevanje v temnem, hladnem in suhem prostoru. Orehi se lahko v neprodušno zaprti posodi hranijo v hladilniku do 6 mesecev, v zamrzovalniku pa vse do enega leta.

Uporaba v kulinariki

Kulinarično je oreh zelo cenjen. Zelo je priljubljen pri pripravi različnih sladic, med katerimi je tudi naša tradicionalna orehova potica. Orehe najdemo tudi v glavnih jedeh kot so ravioli in tortelini, skordalija (grška jed iz starega kruha, orehov, oljčnega olja, česna ter kisa), lobio (gruzijska jed iz fižola, koriandra orehov česna in čebule) in celo v nekaterih solatah kot je na primer walfdorfska solata. Iz njih se pridobivajo tudi olje, liker, kot posebna specialiteta pa veljajo t.i. črni orehi - polzreli vloženi zeleni orehi, ki se običajno postrežejo ob raznih narezkih, pečenemu mesu ali sladicah.

Hranilna sestava

Orehi so hranilno in tudi energijsko precej bogati. Orehovo jedro vsebuje približno 60 % maščob, večina teh je nenasičenih. Orehi med oreški vsebujejo največ omega 3 - maščobnih kislin. So vir vitamina E in bogati z nekaterimi vitamini B skupine, zlasti z vitaminom B6. Bogati so tudi z minerali kot so baker, fosfor, magnezij in mangan. Vsebujejo pa tudi druge pomembne hranilne snovi kot so antioksidanti, fitokemikalije in esencialne maščobne kisline.

Zanimivo je, da so nedozoreli, zeleni orehi bogatejši vir vitamina C kot npr. limona. In sicer ga lahko vsebujejo med 2400 – 3700 mg/100 g. Suha jedrca pa le 5,3 mg.

Zanimivost: Za orehe je bila leta 2011 odobrena zdravstvena trditev in sicer, da orehi prispevajo k izboljšanju elastičnosti žil. Za koristni učinek je potrebno dnevno zaužiti vsaj 30 g orehov.

Preglednica: hranilna vrednost v 100 g orehov

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge prehranske baze.