Kaki ali zlato jabolko izvira z gora centralne Kitajske, kjer se goji že nekaj tisočletij. Doslej je bilo razvitih več kot 2000 sort kakija, trenutno pa se jih za gojenje uporablja okoli 400. Izven Azije se je kaki začel razširjati predvsem v 19. stoletju, še vedno pa se ga največ pridela na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. Kaki je v zadnjem desetletju postal priljubljen tudi med prebivalci Evrope. Kakiju ustreza mediteransko podnebje, zato ga v Sloveniji gojimo predvsem  v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Goriških Brdih. V Strunjanu vsako leto v mesecu novembru poteka tudi tradicionalni Praznik kakijev.

Kaki je lahko rumene, oranžne ali rdeče barve. Navadno se ga obere med koncem septembra in začetkom decembra. Sadež je sladek, vendar ima večina sort trpek okus, preden sadeži popolnoma dozorijo. Obstaja sicer več sort kakija, ki imajo precej različne lastnosti - lahko so trši, mehkejši, slajši ali trpkejši. Kaki se običajno uživa svež. Ob nakupu pazimo, da sadeži niso poškodovani. Če kupimo še nezrele plodove, bodo ti brez težav dozoreli pri sobni temperaturi, proces pa se pospeši, če ga postavimo v zaprto posodo skupaj z jabolki ali bananami. Zrele sadeže lahko za krajši čas shranjujemo v hladilniku.

Sestava kakija in vplivi na zdravje

Kaki je sadež, ki vsebuje razmeroma veliko sladkorjev, je pa tudi vir prehranskih vlaknin in več mikrohranil. Maščob praktično ne vsebuje. Od sladkorjev vsebuje predvsem glukozo in fruktozo (v razmerju 8:7), ki mu dajeta energijsko vrednost. Od mikrohranil vsebuje še posebej veliko vitamina C  in beta-karotena – provitamina A, pa tudi  minerale (predvsem kalij). Kaki vsebuje tudi različne polifenoletanine, proantocianidine, flavonoide, katehine, ki s svojim antioksidativnim delovanjem podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali. Sposobnost telesa, da obvladuje oksidativni stres, je pomembna za ohranjanje normalnih telesnih funkcij, povezana pa je tudi z zmanjševanjem tveganj za razvoj vrste kroničnih bolezni, vključno z arterosklerozo in drugimi srčno-žilnimi obolenji.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g kakija

*Opomba: %PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Nasveti za uporabo

Svež kaki

Najbolj je seveda zaželeno, da se uživa svež sadež. Nekatere sorte se lahko uživa kot jabolko, mehkejše pa z žlico. Lahko ga tudi pretlačimo in skupaj z jogurtom ponudimo kot okusno sladico.

Sušenje

Kaki lahko tudi posušimo in kasneje uporabimo kot slasten sladek prigrizek, ki je lahko odlična alternativna industrijsko pripravljenim sladkarijam.

Za sušenje je priporočljivo uporabljati kakije, ki so po dozoritvi mehki, za sušenje pa so primerni, ko so še čvrsti, vendar je njihova lupina že oranžne barve. Taki kakiji so še trpki, vendar po sušenju ta občutek izgine.

Pred sušenjem kakije narežemo na krhlje, pomočimo jih v vodo, kateri ste prej dodali limono (limona se doda zato, da ne porjavijo), nato pa jih razporedimo po pladnju in pustimo, da se posušijo. Posušene krhlje spravimo v zaprto posodo ali vrečko.

Drugi načini uporabe

Kakije lahko zamrznemo, tako da jih zmeljemo v homogeno maso, jim dodamo limonin sok, da ne porjavijo, nato pa zapakiramo v porcijske enote in shranimo v zamrzovalnik za do pol leta. Iz njih lahko napravimo tudi različne marmelade. Za pripravo sokov zaradi vsebovanih prehranskih vlaknin kaki ni najprimernejši, lahko pa ga vmešamo v kakšen smuti.

Recept

Sadni jogurt s kakijem

Dobro alternativo industrijsko pripravljenim sadnim jogurtom, ki lahko vsebujejo precej dodanega sladkorja lahko predstavljajo doma pripravljeni sadni jogurti, ki jih pripravimo tako, da zmiksamo sadje ter ga vmešamo v jogurt. Kaki je že naravno precej sladek in ne potrebuje dodajanja sladkorja, všeč pa bo tudi otrokom.

Ne pozabite: Če je le mogoče sadje uživajte celo, saj pasiranje in/ali priprava soka iz sadja sprosti naravno prisotne sladkorje, ki se v telesu absorbirajo veliko hitreje, kot iz celega sadeža.