Prevare in zavajanja potrošnikov niso nič novega, segajo daleč v zgodovino, lahko bi rekli, da so nastale s pojavom trženja blaga in storitev. Na področju trženja živil so na primer Rimljani v svojo zakonodajo vključili uradna določila proti potvorjevalcem vina in proti trženju hrane, ki ni bila varna. To je bil tudi eden od povodov za razvoj živilske kemije in analiznih postopkov za ugotavljanje potvorb in varnosti hrane.

Goljufije na področju hrane (angleško: Food Fraud) zajemajo različna namerna dejanja v zvezi z živili z namenom pridobivanja finančne koristi, na primer: nedovoljeno zamenjavo in/ali dodajanje sestavine ali zavajajočo, neresnično predstavitev živila ali sestavine v živilu. Splošna definicija goljufij na področju hrane bi se tako lahko glasila, da gre za nepoštene prakse do potrošnika in neskladnost živil z živilsko zakonodajo, ki so namerne, namen pa je pridobivanje finančne koristi.

Pričakovanja potrošnika

Potrošniki pričakujejo širok izbor različnih vrst varnih živil, ki jih odlikuje kakovost in primerna cene. Pričakujejo svežino, privlačen izgled, okusnost, hranljivost in predvsem to, da so živila varna. Po drugi strani potrošniki ne morejo preveriti, ali so njihova pričakovanja upravičena, zato morajo zaupati proizvajalcem, pa tudi vladnim organom, zakonodajalcem in pristojnim inšpekcijskim organom, ki to nadzorujejo. Študije med potrošniki kažejo, da so potrošniki najbolj zaskrbljeni v zvezi z onesnaževali in s kemikalijami v hrani, pa tudi v zvezi s prevarami in potvorbami živil. Zanimiv psihološki vidik dojemanja tveganj pri potrošnikih je, da so bistveno manj sprejemljivi za tveganja, v katera so prisiljeni, kot pa za tista, na katera lahko vplivajo. Tveganja, ki jih prinaša njihov življenjski slog, za katerega so se zavestno odločili, poznajo, in jih ocenijo kot sprejemljiva (kajenje, prehitra vožnja...), skrbijo pa jih skrita, nevidna in nepričakovana tveganja.

Goljufije pri živilih

Goljufije v zvezi s hrano moramo vedno obravnavati z dveh vidikov, in sicer z vidika kakovosti in varnosti. Kakovost je skupek lastnosti in značilnosti živila, kot so na primer izgled, vonj, okus, tekstura – lahko tudi poreklo živila. Varna pa je hrana, ki ne vsebuje toksinov, pesticidov in kemijskih ter fizikalnih onesnaževal, pa tudi mikrobioloških patogenov, kot so bakterije in virusi, ki lahko povzročijo bolezen. Bistvena razlika med tema dvema vidikoma je torej v vplivu morebitnega tveganja na zdravje. Velja da je nesprejemljivo tveganje za zdravje takšno, ki lahko privede do morebitne bolezni, poškodbe ali pa celo ogrozi življenje potrošnika.

Razlika med goljufijami v zvezi s hrano in drugimi primeri, ob katerih so potrošniki tudi lahko izpostavljeni tveganju, je v tem, da so goljufije storjene namerno - s ciljem pridobivanja dobička. V takih primerih ne obravnavamo skritih dejavnikov tveganja, morebitnih posledic neučinkovitega sistema zagotavljanja varne hrane proizvajalca, ampak nepošteno prakso, ki jo proizvajalec živila ali drugo podjetje v verigi nosilcev živilske dejavnosti izvaja namenoma.

Najpogostejše goljufije

Potrošniki so lahko žrtve zastrupitev s hrano, potvarjanja živil, zavajanja v zvezi s sestavo živila, zavajajočim opisom, označevanjem, navodili, zavajajočimi grafičnimi podobami, embalažnim materialom. Napačno ali zavajajoče označevanje živil lahko škodi tudi potrošnikovemu zdravju. Takšen primer je npr. izpustitev navedbe o vsebovanih alergenih, ki pri občutljivih potrošnikih lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo smrt.

Najpogosteje se zavajanja v povezavi z živili pojavljajo na področju predstavitev in označevanja živil višjega cenovnega razreda, ali živil s posebnimi lastnostmi (npr. funkcionalna živila, živila posebnega izvora oz. porekla,...). Med goljufije vključujemo tudi različne nepoštene prakse, kot so zavajajoče oglaševanje in/ali označevanje živil ter potvarjanje izdelkov (razredčevanje, zamenjava sestavin ...). V praksi se nepoštene prakse najbolj pogosto izvajajo v povezavi z naslednjimi živili:

  • Ekstra deviško oljčno olje (redčenje s cenejšimi manj kakovostnimi olji)
  • Ribe in ribji izdelki (nelegalno trgovanje, zamenjava rib z ribjimi izdelki, navedba napačnega porekla)
  • Organska hrana (neskladno označevanje)
  • Med (dodajanje sladkorja, dodajanje mešanice glukoze in fruktoze)
  • Kava, čaj (dodajanje cikorije, listov drugih rastlin in ne čajevca)
  • Začimbe (origanu dodano oljčno listje)
  • Vino (dodajanje sintetičnega glicerola)
  • Sadni sokovi (dodane sokovi cenejšega sadja, ki niso označeni)
  • Hitra prehrana (dražja vrsta mesa zamenjana s cenejšo..)

Goljufije, povezane s kakovostjo živil

Informacije potrošnikom

O zavajajočem označevanju in predstavljanju živil govorimo, kadar proizvajalec uporablja neresnične izjave, trditve in druge podatke o živilu. Zelo pogost primer takega predstavljanja so obljube potrošniku, da bo z uživanjem nekega izdelka izgubil telesno maso, včasih celo z navedbo števila izgubljenih kilogramov v nekem časovnem obdobju. Gre za uporabo nedovoljene zdravstvene trditve. Na živilih so nedovoljene tudi trditve, ki obljubljajo zdravljenje ali preprečevanje bolezni – takšne medicinske trditve so namreč dovoljene le na zdravilih.

Potvorba z dodajanjem oziroma (delno) zamenjavo sestavine

Proizvajalci živila z namenom pridobivanja dobička občasno goljufajo na način, da dražje surovine (delno) zamenjujejo s cenejšimi. Eden izmed zadnjih primerov takšne obsežne goljufije sega v leto 2012, ko je irska inšpekcija ugotovila, da nekatero mleto goveja meso vsebujejo DNK konjskega mesa. Širša preiskava je razkrila velike količine mešanica govejega in konjskega mesa, ki je bilo označeno in poimenovano kot goveje meso. Proizvajalec je del govejega mesa zamenjal s cenejšim konjskim mesom in tako z goljufijo prišel do dodatnega zaslužka. V tem primeru ni bilo resnih neželenih škodljivih učinkov na zdravje, zato je bil primer obravnavan z vidika kakovosti živila.

Goljufije, povezane z varnostjo živil

Potvorba in kontaminacija živila

Poznanih je tudi več primerov, ko so proizvajalci s potvorbami živil ogrozili varnost in življenje potrošnika. Zelo odmeven je bil primer namernega potvarjanja kakovosti mleka z dodajanjem melamina. Melamin je snov, ki se uporablja za proizvodnjo plastike, zanjo pa je značilna zelo visoka vsebnost dušika. Kot merilo kakovosti mleka se uporablja določitev količine v mleku vsebovanih beljakovin. Ker je takšna laboratorijska določitev temeljila na merjenju v mleku vsebovanega dušika, je proizvajalec lahko kakovost mleka navidezno povečal, z dodajanjem melamina. Mleko je najprej razredčil z vodo, nato pa mu dodal melamin, da bi analizni izvid prikazal ustrezno vsebnost beljakovin. Mleko je bilo dehidrirano in uporabljeno tudi v formulah za dojenčke, pri katerih je prišlo do resnih zdravstvenih posledic. Pomembna dejavnika sta bila pogostost uživanja hrane, pripravljene iz potvorjenega mleka, in nizka telesna masa dojenčkov. Posledica izpostavljenosti kontaminaciji z melaminom je bila zastrupitev preko 50.000 otrok, izmed katerih so štirje celo umrli.

Kakšni so ukrepi?

Evropska komisija se je na pojave goljufij na področju hrane odzvala tako, da je organizirala posebno Delovno skupino, kjer se predstavniki držav članic dogovarjajo o možnih ukrepih. Vse države članice so si edine, da je potrebno več pozornosti nameniti usposabljanju pristojnih inšpektorjev, krepitvi povezanosti in izboljšavi koordinacije različnih pristojnih inšpekcijskih organov. Tako je bilo v letu 2015 že izvedeno prvo koordinirano vzorčenje vseh držav članic, v istem časovnem obdobju in na istih kategorijah živil. Ugotavljali so morebitne goljufije v zvezi s temi živili (neustrezna označba, potvarjanje...). Poleg ukrepov, sprejetih na nivoju EU, tudi vsaka država članica ukrepa na nacionalnem nivoju in ob tem upošteva specifično situacijo svoje države. Italija je na primer organizirala posebno enoto za ugotavljanje goljufij, ki poleg inšpektorjev za hrano vključuje tudi policiste. Pri svojem delu ta enota uporablja policijske preiskovalne metode združene z uradnim inšpekcijskim nadzorom in uspešno odkriva goljufije povezane s hrano. Tudi druge države članice so se organizirale na podoben način – z ustanavljanjem posebnih preiskovalnih enot.

Stanje v Sloveniji

Republika Slovenija je vključena v aktivnosti EU, saj preko nacionalnega predstavnika sodelujemo v delovni skupini, ki obravnava goljufije na področju hrane. Aktivnosti so pri nas usmerjene predvsem v poostren nadzor sledljivosti, ustreznosti označevanja in ciljnemu vzorčenju živil. Posebej je poostren nadzor nad oglaševanjem živil, ki je v mnogih primerih kršen z uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev.

Kaj lahko stori potrošnik?

Potrošnik naj se pred odločitvijo o nakupu podrobno seznani z dejstvi – predvsem pa spozna sestavo živila. Ne zaupajte nepreverjenim zdravstvenim trditvam, ki obljubljajo čudeže. V državi imamo različne organizacije, ki podpirajo osveščanje potrošnikov in varovanje njihovih pravic. Sume goljufij, povezanih z živili, lahko potrošniki prijavijo na:

  • Inšpekcijo za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.) – za področje živil
  • Zdravstveni inšpektorat RS (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.) – za področje prehranskih dopolnil

 

Prispevek je pripravila dr. Elizabeta Mičović, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

 

Viri in literatura

  • Anklam, E., Battaglia, R. (2001). Food analysis and consumer protection. Trends in Food Science & Technology, 12(5–6), 197–202.
  • Armstrong, D.J. (2009). Food Chemistry and U.S. Food Regulations. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 57(18), 8180–8186.
  • Bele, I. (2001). Kazenski zakonik s komentarjem. Ljubljana, GV Založba.
  • Croall, H. (2009). White collar crime, consumer and victimization. Crime, Law and Social Change, 51(1), 127–146.
  • Food Standard Agency, (2016). Food Crime – Annual Strategic Assessment.
  • Gibson, J. E., Taylor, D. A. (2005). Can claims, misleading information, and manufacturing issues regarding dietary supplements be improved in the United States. The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics, 314(3), 939–944.
  • Golob, T., Jamnik, M. (2004). Vloga senzorične analize pri zagotavljanju varnosti živil. V L. Gašperlin, B. Žlender, (ur.), Varnost živil/22.Bitenčevi živilski dnevi (str. 101–115). Radenci, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
  • Jin, G.,Z., Kato, A. (2004). Consumer frauds and the uninformed: evidence from An Online Field Experiment. College Park, MD 20742, Departement of Economics, University of Maryland.
  • Yang, V. L., Batlle, D. (2008).Acute renal failure from adulteration of milk with melamine. Scientific World Journal, 8, 974–975.
  • Lattupalli R., Yee J., Kolluru, A. (2008). Nephrotoxicity of mala fide melamine: modern era milk scandal. Scietific World Journal, 8, 949–950.
  • Mičović, E. (2009). Consumers as victims of false and misleading advertising. In G. Meško, & B. Tominc (Eds.), Criminology and crime policy between human rights and effective crime control: book of abstracts. Cambridge: The European Society of Criminology; Ljubljana: The Slovenian Academy of Sciences and Arts; The Faculty of Law; The Faculty of Criminal Justice and Security; The Institute of Criminology at the Faculty of Law.
  • Miklavčič, B. (2002). Vloga potrošnikov in potrošniških organizacij pri zagotavljanju varnih živil. V P. Raspor (ur.), Priročnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP. (str. 545–550). Ljubljana, Slovenski inštitut za meroslovje: Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo.
  • Tombs, S. (2008). Corporations and Health and Safety. V J. Minkes, L. Minkes (ur.), Corporate and White-collar Crime (str. 18-38). Los Angeles, London, New Delhi, Singapore, SAGE.
  • Wilcock, A., Pun, M., Khanona, J., Aung, M. (2004). Consumer attitudes, knowledge and behaviour: a review of food safety issues. Trends in Food Science & Technology, 15(2), 56–66.
  • Zver, M. (2007). Od vil do vilic, potrošniška mnenjska anketa o varnosti hrane. Ljubljana, Ministrstvo za Zdravje.