Za varnost živil v prodaji so odgovorni proizvajalci, prevozniki in prodajalci živil. Varnost zagotavljajo po načelih HACCP (Hazard analysis critical control point), ki temelji na prepoznavanju in obvladovanju kritičnih kontrolnih točk v živilih. Od nakupa dalje pa je za varnost živil odgovoren vsak potrošnik sam, zato mora ustrezno ravnati z živilom tudi po prevzemu in vse do njihovega zaužitja.

Nakup živil

Pri nakupu živil moramo biti pozorni na izbiro živil.

  • Kupujemo živila, ki so pravilno shranjena na ustreznih temperaturah in tako, da ni možnosti navzkrižnega onesnaženja.
  • Živila, ki so shranjena v hladilniku morajo biti hladna, živila v zamrzovalniku pa ne smejo imeti sledi odtajanja.
  • Pri embaliranih živilih je treba paziti, da je embalaža nepoškodovana, brez znakov pokvarjenosti, da pločevinka ni napihnjena.... Vedno je treba prebrati označbo (deklaracijo) na živilu. Pri izbiri živila preverimo rok uporabe
  • živila, proizvajalca oziroma poreklo živila, hranilno vrednost in sestavo. Sestava živil je ključnega pomena za osebe, ki imajo alergijo na določeno sestavino in za tiste , ki ne smejo zaužiti neke sestavine ali jo lahko zaužijejo le v določenih količinah. Nekateri proizvajalci pripravijo za potrošnika tudi kratka navodila za nadaljnjo varno shranjevanje in pripravo.
  • Živila s pretečenim rokom uporabe ne smejo biti v prodaji. Hitro pokvarljiva živila imajo krajši rok uporabe in zahtevajo posebne pogoje shranjevanja. Hitro pokvarljiva živila so označena z »uporabno največ do«. Po poteku datuma jih zavržemo, ker niso več varna oz. so zdravstveno neustrezna, čeprav so shranjena ob pogojih kot je označeno na embalaži.
  • Živila z daljšim rokom uporabe so označena z »uporabno najmanj do», po poteku roka uporabnosti zgubijo na kakovosti.
  • Pri neembaliranih živilih smo pozorni na njihov videz (barvo, obliko vonj, svežost...), torej na t.i. organoleptične lastnosti živil.

Prenos/prevoz živil domov

Čas prenosa/prevoza živil domov naj bo čim krajši.

  • Živila prenašamo v čisti embalaži.
  • Pazimo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil, zato za prenos uporabljamo vreče oz. embalažo ločeno za surovo meso, jajca, ribe od ostalih živil.
  • Pri živilih, ki morajo biti shranjena pri nizkih temperaturah (vsi zamrznjeni izdelki, izdelki, ki se shranjujejo v hladilniku npr. mleko, mlečni izdelki, delikatesna živila, meso, ribe,...) je treba na to še posebej paziti. Tovrstna živila je priporočljivo prenašati s hladilno torbo ali vrečo.
  • Živila naj ne bodo izpostavljena neposredni svetlobi in soncu. Če jih prevažamo z avtomobilom jih shranimo v najhladnejšem delu avtomobila.
  • Priporočljivo je, da je nakup živil zadnji opravek pred odhodom domov.

Shranjevanje živil doma

Živila po prihodu domov takoj shranimo ali v hladilnik ali zamrzovalnik ali shrambo. Z ustreznim shranjevanjem lahko podaljšamo obstojnost živilu, preprečimo fizikalne, biokemijske in mikrobiološke spremembe.

  • Živila je treba shranjevati ločeno glede na temperaturne pogoje, ki jih zahtevajo posamezne vrste živil, glede na vrsto živil, glede na tehnološke obdelave (ločeno kuhana, gotova živila in surova živila), glede na njihovo količino in časa skladiščenja.
  • Pri shranjevanju živil doma moramo za ohranjanje varnosti in kakovosti živil vzdrževati red in čistočo shramb, hladilnikov, zamrzovalnih omar.

Shranjevanje živil v hladilniku

  • Hladilnike doma je treba redno čistiti, da preprečimo onesnaženje živil. Hladilniki naj bodo opremljeni z notranjimi termometri. Temperatura v hladilniku morajo biti povprečno 4°C. Temperature v hladilniku je treba redno spremljati. Še posebej moramo temperature hladilnika spremljati v poletnih mesecih ali če se hladilnik pogosto odpira. Hladilnik naj ne bo prenapolnjen, da zrak lahko bolj enakomerno kroži in s tem vzdržuje ustrezno temperaturo. Z ustreznimi temperaturami hladilnika lažje zagotavljamo varnost živil za živila, ki zahtevajo shranjevanje v hladilniku.
  • Pri shranjevanju živil v hladilniku pazimo na pravilno razporeditvijo živil, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil (npr. kapljanje mesnega soka po gotovih živilih).
  • Pri shranjevanju živil v hladilniku uporabimo ustrezno embalažo, da preprečimo navzkrižno onesnaženje živil, medsebojni vpliv značilnih lastnosti (npr. navzemanje vonja), izgubo kakovosti (da se živila ne izsušijo).
  • Uporabljamo le posodo in vrečke, ki so primerne za shranjevanje živil v hladilniku.
  • Pri shranjevanju živil v hladilniku moramo upoštevati navodila na označbah izdelka, zlasti tista o temperaturnih pogojih shranjevanja in rokih uporabe.
  • Pri shranjevanju živil v hladilniku je smiselno živila zalagati in uporabljati po načelu izpodrivanja živil - starejša živila shranjujemo bolj spredaj in jih tudi uporabimo prej kot novo nabavljena živila, ki jih shranjujemo bolj zadaj.
  • Temperature hladilnika upočasni rast mikroorganizmov, jih pa ne uniči.

Shranjevanje živil v zamrzovalniku

Temperatura v zamrzovalniku oz zamrzovalni skrinji so prikazane z zvezdicami. Ena zvezdica pomeni -6°C, dve zvezdici pomenita -12°C in tri – 18°C.

  • Z zamrzovanjem živil lahko podaljšamo njihovo obstojnost, prehransko in hranilno vrednost. Zamrzovanje zaradi nizkih temperatur zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov, jih pa ne uniči.
  • Priporočamo uporabo termometrov za merjenje temperatur v zamrzovalniku.
  • Za zamrzovanje živil uporabljamo le embalažo, ki je primerna za zamrzovanje živil.
  • Pri zamrzovanju živil upoštevamo roke uporabe živil, zaradi ohranjanja njihove kakovosti. Čas hranjenja živila v zamrzovalniku je odvisen od temperature zamrzovalnika, od vrste živila, tehnološke obdelave živila, kakovosti živila...
  • Pri zamrzovanju živil pazimo tudi, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil preden so popolnoma zamrznjena.
  • Zamrzujemo v porcijah (količinah), ki jih bomo lahko čim hitreje odtajali in porabili.
  • Živila odtajujemo v hladilniku, mikrovalovnih pečicah ali pod tekočo hladno vodo, nikakor ne na sobni temperaturi ali v topli vodi. Odmrznjenih živil ponovno ne zamrzujemo.
  • Odmrznjena živila moramo takoj porabiti.

Shranjevanje živil v shrambi

Prostor za shranjevanje živil naj bo suh, zračen, hladen in temen. Idealna temperatura shrambe za suha živila je od 6°C do 8°C., za vrtnine pa 3°C do 6°C. Prostor za shranjevanje živil mora biti redno čiščen.

  • Živila vedno shranjujemo stran od pečic, peči, pomivalnih korit, strojev...
  • Živila morajo biti zložena in dvignjena od tal.
  • Živila, ki jih shranjujemo v shrambi imajo običajno daljši rok uporabe, vendar kljub temu upoštevamo pravilo izpodrivanja (prvi noter, prvi ven).
  • Zaradi ohranjanja kakovosti in varnosti živila shranjujemo v originalni embalaži ali v dobro zaprtih steklenih, kovinskih ali plastičnih posodah, ki so namenjena za shranjevanje živil (npr. moka, riž....) in primerno označena.
  • Embalaža v katerih so živila, npr. konzerve, mora biti čista, da se nesnaga pri odprtju ne prenaša na živilo.
  • Paziti moramo, da so živila zaščitena pred glodavci in mrčesom.
  • V shrambah za živila se lahko shranjujejo le živila in nikakor ne tudi čistila.

Opomba:

Če imate morda doma živilo, ki je umaknjeno iz trga, prodaje ga ne smete uporabljati. Lahko ga vrnete v trgovino, kjer vam vrnejo kupnino.

Navzkrižno onesnaženje živil: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/varnost-zivil?page=4 

 

Viri:

  1. S.McCurdy, J. Peutz,G. Wittman. Storing Food for safety and Quality.Pridobljeno na spletnih straneh 31.3.2016: http://www.bing.com/search?q=storing+food+for+safety+and+quality&src=IE-TopResult&FORM=IE10TR
  2. Safe Home Food Storage. Texas Agricultural Extension Service. Pridobljeno na spletnih straneh 31.3.2016: http://www.bing.com/search?q=Safe+home+food+storage&src=IE-TopResult&FORM=IE10TR
  3. Nasveti za potrošnike pri nakupu, prenosu/prevozu in shranjevanju živil doma. Pridobljeno s spletne strani 30.3.2016: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/varnost-zivil?page=4
  4. Zveza potrošnikov Slovenije. Varnost živil. Pridobljeno na spletnih straneh 30.3.2016: https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/broure-in-zloenke/1766-varnost-ivil
  5. M. Kodele, M. Suwa-Stanojević, M. Gliha. Prehrana. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1997.