Ob začetku Evropskega tedna boja proti raku ključni deležniki za obvladovanje raka v Sloveniji izpostavljajo, kako pomembno je, da Slovenke in Slovenci tudi v času epidemije COVID-19 in po njej skrbijo za svoje zdravje na vseh področjih, vključno s preventivo raka. Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Onkološki inštitut Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje in Državni program obvladovanja raka opozarjajo, da je rak v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje smrti, opuščanje priporočil proti raku pa lahko privede do bistveno hujših posledic, kot jih prinaša COVID-19. Prebivalce Slovenije pozivajo, naj še naprej skrbijo za zdrav življenjski slog, se ne prepustijo zdravju škodljivim razvadam, se odzovejo vabilom v presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka ter so pozorni na zgodnje znake raka in ne odlašajo z obiskom pri zdravniku.

Evropski kodeks proti raku

Strokovnjaki programa Evropa proti raku že od leta 1986 pripravljajo nasvete v okviru Evropskega kodeksa proti raku, kako živeti, da bi kar najbolj zmanjšali individualno ogroženost, v prebivalstvu pa bi tudi ob podpori države zmanjšali zbolevnost in umrljivost za rakom. Četrto, dopolnjeno različico Kodeksa so izdelali strokovnjaki, zbrani pod okriljem Mednarodne agencije za raziskovanje raka, specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije. Večina novih nasvetov je takšnih, da njihovo upoštevanje ne zmanjša le grožnje raka, pač pa tudi drugih kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in žilja, ki so tudi sicer najusodnejše.

Prehranjujmo se zdravo 

Za zdravje je najpomembnejša pestra in uravnotežena prehrana. S hrano moramo v telo vnesti le toliko energije, kolikor je porabimo, zato moramo količino in vrsto hrane prilagoditi svojim potrebam.

Zdrava prehrana je sestavljena predvsem iz živil rastlinskega izvora. Obsega veliko zelenjave in sadja, zmerne količine stročnic, polnozrnatega kruha in drugih škrobnih živil, kot so polnozrnate testenine in riž. V zdravo raznovrstno prehrano sodijo tudi pusto meso, perutninsko in ribje meso ter mlečni izdelki z manj maščobe. Druga pomembna živila, ki jih je potrebno v zmernih količinah vključiti v zdravo prehrano, so rastlinska olja (npr. olivno in repično olje), ter oreški in semena. Hrano solimo malo ali pa sploh ne. Da bi se izognili pridobivanju telesne mase, visoko kalorična živila, kot so slaščice, torte in prigrizki, v prehrano vključimo le izjemoma. Pojejmo 5 obrokov dnevno in popijmo vsaj 2 litra vode. Čim bolj se izogibajmo predelanim komercialnim izdelkom, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorja ( »hitra prehrana« in sladke pijače).

Nezdrava prehrana spodbuja nastanek raka na več načinov in po več poteh, neposredno ali posredno po čezmerni telesni masi. Sveže sadje in zelenjava varujeta pred rakom prebavil in dihal, le sveža zelenjava pa tudi pred raki, povezanimi s hormoni (dojke, maternice in prostate). Z rakom debelega črevesa in danke povezujejo uživanje večjih količin rdečega mesa (govedine, svinjine, jagnjetine) in mesnih izdelkov (šunka, slanina, salama, klobase, hrenovke). Priporočljivo je, da ne zaužijemo več kot približno 500 gramov rdečega mesa na teden in čim manj predelanih mesnih izdelkov.

V sadju in zelenjavi so poleg vitaminov, mineralov in vlaknin še številne druge zaščitne snovi. Zaenkrat takšnih vitaminskih pripravkov, s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili sadje in zelenjavo, še ni, saj za zaščito niso pomembni le posamični vitamini in minerali, pač pa njihove kombinacije in v razmerjih, kot so v osnovnih živilih ter številni antioksidanti. Več na: https://priporocila.si/covid-19/

Vzdržujmo zdravo, normalno telesno maso

Normalna telesna teža (strokovno pravilno »telesna masa«) je taka, pri kateri človek ohranja optimalno zdravje. Številne epidemiološke raziskave so pokazale povezavo med debelostjo in nekaterimi kroničnimi boleznimi, med drugimi nekaterimi vrstami raka, boleznimi srca in žilja, sladkorno boleznijo in osteoporozo. Prenizka telesna masa ali debelost sta lahko nezdravi, zato bi si morali prizadevati za maso znotraj zdravega razpona, k t.i. idealni telesni masi.

Idealno telesno maso posameznika je natančno mogoče določiti le ob upoštevanju vrste parametrov, predvsem spola, starosti, dejanske telesne maso, višine (višji ljudje imajo navadno večjo telesno maso od nižjih, čeprav niso debeli, zato je treba telesno maso prilagoditi višini) in od količine mišičnega tkiva. Slednjo je mogoče ugotoviti le v laboratoriju. Za orientacijo v vsakdanji rabi so znanstveniki zato razvili formulo, po kateri si vsakdo sam lahko izračuna mero, imenovano indeks telesne mase (ITM), ki pojasni, kako blizu je njegova telesna masarazponu, v katerem je njegova idealna telesna masa: telesno maso, izraženo v kilogramih, je treba deliti s kvadratom telesne višine, izražene v metrih [ITM = telesna masa / višina²]. ITM, ki je manjši od 18,5 kg/m2, pomeni podhranjenost, v razponu 18,5 do 24,9 kg/m2 normalno telesno maso, med 25,0 in 29,9 kg/m2 čezmerno maso, ITM, večji od 30 kg/m2, pa pomeni debelost.

Čezmerna telesna masa in debelost večata nevarnost raka debelega črevesa in danke, ledvic, požiralnika, trebušne slinavke in žolčnika, pri ženskah pa tudi raka dojk (po menopavzi), materničnega telesa in jajčnikov.

Najboljše je, da zdravo telesno masovzdržujemo z zdravim življenjskim slogom: izogibajmo se hrani, ki veča telesno maso, kot so sladke pijače in hitra prehrana, uživajmo hrano pretežno rastlinskega izvora in čim manj rdečega mesa, bodimo zmerni pri uporabi predelanega mesa, zadržani pri uživanju alkoholnih pijač in vsak dan vsaj 30 minut zmerno telesno dejavni. Več na: https://priporocila.si/covid-19/

Omejimo pitje alkoholnih pijač

Alkohol (etanol), ki je odgovoren za učinke alkoholnih pijač, je psihoaktivna snov (droga), ki spremeni zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado. Na ljudi deluje različno. Kako, je odvisno od številnih dejavnikov s strani pijače in pivca, kot so količina, vrsta alkoholne pijače, hitrost pitja, starost, spol, telesna zgradba, razpoloženje pivca, pitje na prazen ali poln želodec, vajenost pitja, jemanje drugih drog ali zdravil in dednost.

Otroci in mladostniki naj alkohola sploh ne pijejo, ker moti razvoj možganov in jih lahko trajno poškoduje. Prav tako naj ne pijejo nosečnice, ker alkohol poškoduje zarodek ali plod.

Majhne količine alkohola večini zdravih odraslih ljudi običajno ne škodijo, vendar ga naj tudi odrasli popijejo čim manj. Pomembno je, da poznamo mejo manj tveganega pitja (ki pri večini zdravih odraslih ljudi verjetno ne bo povzročilo škode na zdravju) in da vemo, kakšen vpliv ima alkohol na nas. Meja manj tveganega pitja temelji na opredelitvi enote alkohola. Enota je 10–12 g etilnega alkohola oz. kozarec vina (1 dl), piva (3 dl) ali žgane pijače (30 ml). Moški naj ne popijejo več kot 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, ženske pa manj, samo 1 enoto.

Čezmerno pitje alkoholnih pijač veča nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi, še posebej pa skupaj s kajenjem (usta, grlo, žrelo in požiralnik). Hkratni učinek obeh dejavnikov tveganja ni seštevek, ampak prej zmnožek učinkov enega in drugega. Preveč alkoholnih pijač veča tudi tveganje rakov debelega črevesa in danke, jeter in dojk.

Za preprečevanje raka je najbolje, da alkoholnih pijač sploh ne pijete. Za ženske je mejna količina manjša kot za moške, ker se po nekaterih raziskavah nevarnost raka dojk pri ženskah zveča že pri zelo zmernem pitju. Več na: https://priporocila.si/covid-19/

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo okviru skupnega ukrepa Inovativno partnerstvo za boj proti raku (iPAAC) 29. maja 2020 organiziral virtualno srečanje deležnikov in organizacij, ki delujejo na področju obvladovanja raka. Spregovorili bodo tudi o izzivih obravnave raka v času COVID-19 ter Evropskem kodeksu proti raku.

Viri in aktualne povezave

Evropski teden boja proti raku: 25.–31. maj 2020 - tudi v času epidemije COVID-19 ne pozabimo na priporočila za zdravo življenje brez raka. Dostopno 26.5.2020 na: https://www.nijz.si/sl/evropski-teden-boja-proti-raku-25-31-maj-2020-tudi-v-casu-epidemije-covid-19-ne-pozabimo-na

Obvladovanje raka v času epidemije COVID-19 in po njej. Dostopno 26.5.2020 na: https://priporocila.si/covid-19/

Evropski kodeks proti raku. Dostopno 26.5.2020 na: https://priporocila.si/nasveti/