Velikonočne praznike bomo letos verjetno vsi preživeli malo drugače. Poskusimo naše navade in običaje, v kolikor nam to omogočajo okoliščine, kar se da ohraniti. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje in pomislimo na tiste, ki so sami.
Prehrana med velikonočnimi prazniki
Večinoma v teh prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, ki so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in ostalih aditivov. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogato, slano, sladko in mastno hrano. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi telesno dejavnost, pri tem pa upoštevajmo vsa veljavna priporočila.
Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.
Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, to pa naj ne bo vsak dan. Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, pri tem pa upoštevajmo vsa veljavna priporočila.
Pri pretiravanju se lahko poslabša počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost.
Ohranimo svoje običaje in pomislimo na ljudi, ki so sami
Praznike različno doživljamo in imamo do njih tudi različen odnos. Nekaterim prazniki pomenijo več, drugim manj, in to velja tudi za velikonočne praznike. V času epidemije je praznovanje praznikov za vse nas drugačno in verjetno bomo vsi te praznike preživeli malo drugače, kot če te epidemije ne bi bilo.
V času praznikov, ki so tradicionalno bolj družinsko obarvani in so usmerjeni v iskanje bližine in skupnosti, se lahko določene stiske povečajo. Pojavijo se lahko občutja osamljenosti, otožnosti, brezvoljnosti, nemoči. Te stiske se lahko pojavijo predvsem pri ljudeh, ki nimajo bližnjih okoli sebe - zaradi takšnih ali drugačnih razlogov - ali živijo sami.
Če smo mi tisti, ki smo osamljeni ali doživljamo kakšno drugo stisko, pokličimo svoje bližnje ali prijatelje oz. pomislimo na druge možnosti za pogovor. Če pa imamo ljudi okoli sebe, pomislimo na tiste med nami, ki nimajo te sreče, namenimo jim klic ali spodbudno misel.
Velikonočni prazniki so povezani z različnimi navadami in rituali, ki pa bodo letos malo drugačni oz. prilagojeni. Morda lahko to pri nekaterih ljudeh vzbudi neprijetne občutke, otožnost ali žalost, kar je do neke mere razumljivo. Ne glede na to, kakšne so bile do sedaj naše navade in običaji pri praznovanju velike noči, poskusimo jih do neke mere oz. kolikor nam to omogočajo okoliščine – ohraniti. Kar šteje, je naš namen in tem praznikom daje globlji smisel tudi naša skrb za bližnje.
V kolikor pa je stiska prevelika, lahko pokličemo strokovnjake, ki nam bodo pomagali. Seznam telefonskih številk ter ure dosegljivosti svetovalcev lahko najdete na tej povezavi.
