Mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih v Sloveniji obeležujemo s pobudo »Izbiram polnozrnato« v torek 19. novembra 2019

S pobudo »Izbiram polnozrnato« želimo spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšem vključevanju polnozrnatih žit v prehrano. Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristnih prehranskih vlaknin, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. Številne zdravstvene organizacije po svetu in prav tako Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Dober tek Slovenija spodbujajo večje uživanje polnozrnatih živil v sklopu uravnotežene prehrane. Zadnji podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi. S pobudo »Izbiram polnozrnato«, želimo omogočiti prebivalcem, da bodo spoznali koristi uživanja polnozrnatih živil, ter jih spodbuditi k bolj informirani izbiri in pogostejšemu uživanju polnozrnatih živil. V ta namen bomo na tedenski ravni ob torkih na družabnih omrežjih objavljali zanimive vsebine o polnozrnatih živilih. Program se izvaja v okviru Nacionalnega portala Prehrana.si, katerega izvajalca sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru nacionalnega programa Dober Tek.

Razlika med polnozrnatimi in običajnimi belimi žitnimi izdelki

Polnozrnata žita, poleg meljaka (jedra) vsebujejo tudi otrobe in kalček s prehranskimi vlakninami, z nenasičenimi maščobami, z minerali, kot so baker, fosfor in magnezij ter predvsem vitamine skupine B in številne bioaktivne snovi, kot so antioksidanti, rastlinski steroli in druge bioaktivne snovi. Zrno, ki so mu odstranjeni otrobi, v glavnini vsebuje škrob, beljakovine in manjše količine prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Čeprav imajo vsa zrna enako osnovno sestavo (otrobe, kalček in meljak), se vsebnost hranilnih in bioaktivnih snovi razlikuje glede na vrsto, sorto in rastne pogoje.

Koristi polnozrnatih žit

Polnozrnati kruh, polnozrnati žitni izdelki in kaše imajo precej višjo vsebnost vlaknin ter hranljivih snovi, kot jih imajo izdelki iz bele moke (npr. beli kruh in pecivo). Kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 g dnevno) varovalni dejavnik pred kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa. Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti.
V zvezi z vplivom prehranskih vlaknin na zdravje je odobrenih tudi nekaj zdravstvenih trditev. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine. Tovrstne trditve se lahko uporabijo tudi za označevanje živil, kadar živilo po svoji sestavi izpolnjuje pogoje za njihovo rabo.

Kdaj je živilo polnozrnato?

Polnozrnata žita lahko predstavljajo samostojno živilo, kot je polnozrnata ovsena kaša, rjavi (rdeči, črni ali divji) riž, lahko pa se tudi predelajo v sestavine za sestavljena živila. Polnozrnato žito mora kljub mletju in drobljenju še vedno vsebovati enake relativne deleže jedra, kalčkov in otrobov kot neobdelano žitno zrno. Polnozrnata žita se uporabljajo za proizvodnjo kruha, testenin, krekerjev, žit za zajtrk in drugih živil, vendar zakonodajno razen za kruhe, še ni predpisanega deleža polnozrnatih žit za proizvodnjo polnozrnatih živil. V Sloveniji Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov predpisuje, da se pšenični polnozrnati kruh izdeluje iz polnozrnate pšenične moke, ter da mora polnozrnati mešani kruh vsebovati najmanj 51 % moke iz različnih vrst polnozrnatih žit.

Kako prepoznamo polnozrnata živila?

Po podatkih Inštituta za nutricionistiko se trditev polnozrnato na živilih pojavlja najpogosteje pri kruhih, piškotih, testeninah in žitih za zajtrk. Prof. dr. Igor Pravst, Inštituta za nutricionistiko: »Potrošniki polnozrnata živila najbolj enostavno prepoznajo, če natančno preberejo označbo živila - predvsem seznam sestavin. Predvsem naj bodo pozorni, kakšen delež polnozrnatih sestavin vsebuje živilo. Rjava barva izdelka ali navedbe »s semeni«, »mešanica žit«, »100% pira« ali »z otrobi«, »graham« še ne pomenijo, da gre za živilo s pomembno vsebnostjo polnozrnatih žit. V pomoč lahko poleg sestavin preverimo tudi hranilno tabelo, predvsem vsebnost prehranske vlaknine. Hkrati naj bodo potrošniki pozorni tudi na vsebnost drugih snovi, predvsem sladkorja, soli in maščob.«

Pobuda »Izbiram polnozrnato«

Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Belgijskim združenjem EUFIC (European Food Information Council, Bruselj) ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih začenja pobudo »Izbiram polnozrnato«. Dr. Urška Pivk Kupirovič, Inštitut za nutricionistiko »Začenjamo ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih, nadaljevali pa bomo na tedenski ravni. Doseči želimo večjo prepoznavnost koristi uživanja polnozrnatih živil in spodbuditi potrošnike k informirani izbiri in pogostejšemu uživanju polnozrnatih živil. V okviru nacionalnega portala prehrana.si bomo zato objavljali privlačne slikovne materiale in video vsebine s koristnimi informacijami o polnozrnatih izdelkih.« Sledite nam na Nacionalnem portalu www.prehrana.si in na družbenih omrežjih: #IzbiramPolnozrnato, #PolnozrnatiTorek, #Polnozrnato.

Nacionalni program Dober tek Slovenija

Spodbujanje uživanja polnozrnatih živil v sklopu uravnotežene prehrane je navedeno tudi v nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 - Dober tek Slovenija. Po razpoložljivih podatkih namreč kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 % prebivalcev, kar 31 % pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati. V Sloveniji poteka tudi več projektov, ki bodo prispevali k uresničevanju navedenega cilja. Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Institutom »Jožef Stefan« in Kemijskim inštitutom izvaja aplikativni raziskovalni projekt "Lokalno pridelana ajda kot surovina za proizvodnjo kakovostnih živil", ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij želi prispevati k povečanju uživanja polnozrnatih izdelkov. Skupaj s partnerji iz Danske, Romunije in Bosne in Hercegovine so začeli izvajati s strani Evropske komisije financiran projekt WholEUGrain, v okviru katerega se bo prenašal primer Danske dobre prakse v države partnerice.