Že vrsto let je mesec oktober posvečen hrani, saj 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki pa je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. S sloganom »#BrezLakote« opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. Tako kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi socio-ekonomskih razlik. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 zato največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam, kot so tisti z najmanj dohodki in otrokom iz družin z nižjim materialnim standardom. Cilj je, da se vsem omogoči življenje v okoljih, ki zagotavljajo zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) v najnovejšem poročilu ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovne lakote, ta sedaj ponovno narašča. Danes več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti. Povečini prihajajo iz držav v razvoju, kjer živijo v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi ukrepi, kot sta npr. ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov za preoblikovanje podeželskega gospodarstva, lahko zmanjšujemo lakoto in podhranjenost. S tem lahko izboljšamo materialni položaj teh ljudi, jim zagotovimo dostop do boljše izobrazbe, pa tudi večje možnosti za zdravje.
Kaj je pokazala raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije?
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Povečuje se namreč delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let in so tudi del aktualnega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje »Dober tek Slovenija« za obdobje 2015–2025.
Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši, katerim bo treba nameniti še več pozornosti. Slednji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.
Razlike v zdravem prehranjevanju pa se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno depriviligiranostjo posameznih okolij.
Na spletni strani NIJZ-ja si lahko ogledate tudi razlike v nezdravem prehranjevanju med zdravstvenimi regijami in pregled ključnih prehranskih navad v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zaznane razlike so lahko izhodišče za pripravo ciljno usmerjenih predlogov prioritet in ukrepov v posameznih regijah.
