V Sloveniji že peto leto zapored obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) obeležujemo 9. 9. ob 9:09. Štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti, saj ves čas nosečnosti obstaja tveganje za doživljenjske posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu še nerojenega otroka. V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola. To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka.
Zdrav življenjski slog je pomemben za ohranjanje in krepitev zdravja za vsakogar izmed nas. Še posebej je to pomembno v obdobju nosečnosti. Nosečnica se z otrokom poveže tako čustveno kot tudi telesno preko posteljice in popkovine, kar pomeni da vse, kar zaužije sama, zaužije tudi njen otrok.
Zakaj je izpostavljenost alkoholu pri še nerojenem otroku škodljiva?
Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti temu izpostavljen tudi sam. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. Slednje pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti vodi tudi v sindrom odvisnosti od alkohola. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola, razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče. »Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali kasneje v življenju,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ in dodala: »Ob navedenem je potrebno upoštevati, da alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in taka ostane tudi dlje časa. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.« Posledice pri otroku lahko zanesljivo preprečimo, če v času celotne nosečnosti ne pijemo alkohola. Zato svetujemo, da ne pijete alkohola če ste noseči, če menite, da bi lahko bili noseči, ali če želite zanositi.
Kako se izpostavljenost otroka alkoholu pred rojstvom kaže kasneje v življenju?
Vseh posledic in njihove intenzitete zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka ne moremo predvideti vnaprej. Izražanje posledic se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisno od različnih dejavnikov; od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, do količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma soodvisnosti več dejavnikov. Posledice so doživljenjske, neozdravljive in se kažejo v različnih oblikah. Zdravljenje, obravnavo in oblike pomoči je potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku. Prizadeti niso samo posamezniki, temveč tudi njihovi svojci in širša družba. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom se lahko odraža kot primanjkljaj v telesnem in duševnem razvoju in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM), med katerimi je najtežja Fetalni alkoholni sindrom (FAS).
Poznamo več različnih oblik SFAM, od blažjih, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike oziroma fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), kjer gre za značilne telesne spremembe, zaostanek v rasti in prizadetost možganov. »Medtem ko najtežje oblike SFAM odkrivamo lažje in prej, saj je možno FAS prepoznati že ob rojstvu otroka, pa težje in kasneje prepoznavamo blažje oblike SFAM oziroma težave ostanejo dolgo ali sploh neprepoznane ali se jih pripisuje drugim razlogom. Prizadete osebe tako pogosto niso deležne optimalne strokovne obravnave,« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije z NIJZ in poudarila: »Osebe s FAS pogosto potrebujejo doživljenjsko asistenco in pomoč ter kontinuirano zdravljenje in zdravstveno oskrbo zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav, njihova pričakovana življenjska doba je krajša, kvaliteta življenja slabša. Osebe s SFAM imajo zaradi nepopolnega ali zaustavljenega razvoja možganov težave s kognitivnimi, govornimi, motoričnimi in socialnimi sposobnostmi.«
Možne posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu:
- Med nosečnostjo: spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod.
- Ob rojstvu: prenizka telesna teža, podpovprečna rast, prepoznan FAS ob rojstvu, neonatalni abstinenčni sindrom, celo nenadna smrt dojenčka. Opazni kasneje ob razvoju otroka in odraščanju: blažje oblike SFAM so pogosteje prepoznane kasneje v razvoju otroka - slabše kognitivne, govorne, motorične in socialne sposobnosti, vedenjske motnje, učne težave. Oseba s SFAM ima večje tveganje za pridružene psihične težave in duševne motnje.
Razširjenost problematike
Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, ni na voljo. Deloma tudi zato, ker vse oblike SFAM niso prepoznane. FAS predstavlja le vrh ledene gore. Po ocenah strokovnjakov v svetu 10 % žensk v splošni populaciji pije alkohol med svojo nosečnostjo in 1 od 67 teh nosečnic bo rodila otroka s FAS. Ali povedano drugače: na vsakih 10.000 rojstev se rodi 15 otrok s FAS. »V svetu se vsako leto rodi 119 tisoč otrok s FAS. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu, 25 % nosečnic pije alkohol, s FAS pa se na 10.000 rojstev rodi 37 otrok. Poraba alkohola in zdravstveno breme škodljive rabe alkohola je v Sloveniji večje v primerjavi z mednarodnimi povprečji. Po ocenah pri nas alkohol pije kar tretjina žensk v rodni dobi,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ.
»Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, v Sloveniji ni na voljo. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema NIJZ se je v Sloveniji v zadnjih petih letih (2013 – 2017) rodilo 5 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,5 otrok na 10.000 rojstev. Vendar pa je bil v istem obdobju sindrom odvisnost od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah (ali dveh na 1000 porodnic). Glede na precejšnje razlike med porodnišnicami ocenjujemo, da je ta podatek še podcenjen,« je povedala Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.
Pri porodnicah z zabeleženo odvisnostjo od alkohola so bila v nosečnosti pogosteje zabeležena tudi druga tvegana vedenja, 27 % jih je v nosečnosti kadilo, 11 % pa uživalo prepovedane droge, kar njihovo ogroženost še povečuje. Novorojenčki mater, ki so imele zabeležen sindrom odvisnosti od alkohola, so bili skoraj dvakrat pogosteje prezgodaj rojeni (14,6 % v primerjavi s sicer 7,8 %) ter v povprečju 130 gramov lažji od novorojenčkov ostalih porodnic.
Več informacij o posledica in razširjenosti pitja alkohola med nosečnostjo najdete na naslednji povezavi.
