Ob letošnjem svetovnem tednu dojenja, ki poteka pod geslom »Dojenje: dober temelj za življenje«, se ob predstavitvi prednosti dojenja in prikazu nekaterih napačnih prepričanj o njem posvečamo tudi izjemno aktualni problematiki trženja industrijsko pripravljene hrane za dojenčke, tudi nadomestkov materinega mleka (imenovanih tudi mlečne formule). Tako prispevamo k osveščanju nosečnic in mater, staršev dojenčkov ter vseh drugih, ki si želijo zagotoviti kar najboljše zdravje najmlajših, obenem pa osvetljujemo, da sta laktacija in dojenje tudi pomembni javnozdravstveni tematiki.

Dojenje, dober temelj za življenje

Dojenje poteka v tesnem stiku matere in otroka, omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima. Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Materino mleko je namreč popolnoma prilagojeno potrebam otroka, vsebuje točno tiste sestavine, ki jih v danem trenutku in okolju njen otrok potrebuje. Dojenje je odličen temelj za kakovostno življenje otroka, njegovi pozitivni učinki na zdravje so kratkoročni, pa tudi dolgoročni. Ob razumevanju pomena dojenja za zdravje otrok, mater in družin tudi z vidika javnega zdravja je nujno, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za odpravo neprimerne promocije živil za dojenčke in malčke.

Prednosti dojenja za otroka in mamo

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje, ki naj bi se od starosti šest mesecev dalje ob uvajanju mešane prehrane nadaljevalo do starosti dveh let ali več. Izključno dojenje pomeni, da otrok poleg materinega mleka ne dobiva nobene druge hrane ali tekočine, niti nesladkanega čaja ne.

Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka in matere in zaradi okoljskih prednosti dojenja v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Opis stanja v Sloveniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2009 začel z izvedbo projekta HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju). Namen projekta je bil raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta starosti v osrednjeslovenski regiji. Poleg tega je bil namen projekta tudi raziskati vpliv različnih virov informacij in praktične podpore iz zdravstvenega sistema in neformalnega okolja na prakse dojenja.

V študijo je bilo na začetku vključenih 314 mater, ki so v ljubljanski porodnišnici, v mesecu oktobru leta 2009, rodile zdravega otroka/e.

V okviru študije je bilo z vključenimi materami opravljenih šest intervjujev, pet intervjujev v prvem letu dojenčkovega življenja in en dodaten intervju v četrtem letu otrokove starosti.

Projekt HRAST tako predstavlja prvo celovitejšo raziskavo v Sloveniji na temo dojenja in prehranjevalnih navad otrok do četrtega leta starosti.

Rezultati raziskave

• Ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ostale ženske po Evropi (to je mogoče pripisati tudi daljšemu, 100 % plačanemu dopustu za nego in varstvo otroka).
• Trajanje izključnega dojenja pri našem vzorcu mater je bilo krajše od priporočil SZO (šest mesecev).
• V povprečju so matere najprej pričele z uvajanjem sadja, zatem je sledila zelenjava, žita, mleko in mlečni izdelki, meso ter nazadnje še jajca. Vrstni red uvajanja jedi se ne sklada s smernicami zdravega prehranjevanja za dojenčke. Smernice priporočajo, da naj bo prva dojenčkova jed zelenjava, ki je bolj nevtralnega okusa in šele nato sadje, zaradi višjih vsebnosti sladkorja.
• Bolj izobražene matere dojijo dlje.
• Ob tem naj poudarimo, da so lahko matere v Sloveniji zelo ponosne nase, ker se velika večina zaveda pomena dojenja in so pripravljene svoje dojenčke polno dojiti in to tako dolgo, kot priporočajo zdravstveni strokovnjaki; za polno dojenje šest mesecev pa potrebujejo dodatne informacije in dobro takojšnjo podporo strokovnjakov in bližnjih.

Več o tednu dojenja si lahko preberete tukaj.