20.3.2018 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih. Prepoved bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Potrebo po tovrstni prepovedi potrjujejo tudi zadnji rezultati državnega raziskovalnega Trans maščobe v živilih , ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, financirajo pa Ministrstvo za zdravje, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in družba Mercator. Rezultati, ki so bili prejšnji teden objavljeni v zelo ugledni znanstveni reviji Nutrients kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je žal celo povečala. Tudi kemijske analize živil kažejo, da se trans maščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih neprepakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih. Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da ne bodo presegala zakonsko predpisane omejitve 2 g trans maščobnih kislin na 100 g skupnih maščob.

Trans maščobe so posebna vrsta maščob, ki ni potrebna za delovanje človeškega telesa, v hrani pa se naravno nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobne kisline povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir trans maščobnih kislin predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, ki jih še vedno lahko najdemo v številnih živilih na slovenskem tržišču. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, Inštitut za nutricionistiko: »Pred nekaj dnevi smo v izjemno ugledni znanstveni reviji Nutrients objavili najnovejše rezultate ocene stanja v Sloveniji. Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti trans maščob, tudi zaradi izvajanja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, kjer smo med letoma 2015 in 2017 opazili celo povečanje uporabe.«

Da je problem aktualen potrjujejo tudi rezultati kemijskih analiz živil. Prof. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »V okviru raziskovalnega projekta smo izvedli tudi kemijske analize številnih živil. Medtem ko margarine v maloprodaji skoraj več ne vsebujejo trans maščobnih kislin, smo večje količine teh škodljivih maščob našli ne le v že izpostavljenih predpakiranih živilih, temveč tudi v nepredpakiranih, ki nimajo deklaracije, zato pri njih potrošnik tudi nima vpogleda v sestavine. Najpogostejši trans maščobni kislini v analiziranih vzorcih sta bili izomeri, ki sta tudi najbolj zdravju škodljivi. Rezultate naših analiz so potrdili tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na Dunajski Univerzi BOKU.«

Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 »Dober tek Slovenija«, ki je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščob. Ministrstvo za zdravje je z namenom ocene tveganja, ki ga za zdravje prebivalstva lahko predstavljajo trans maščobne kisline v živilih, podprlo državni raziskovalni projekt. Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, Ministrstvo za zdravje: »Ocena tveganja za zdravje je pokazala, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen, vendar pa potrošniki, ki v veliki meri uživajo živila z visoko vsebnostjo trans maščob že lahko dosežejo kritično količino. Ker so trans maščobe prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev. Z nacionalnimi podatki smo dosegli, da bo predpis veljal za vsa živila, ki se prodajajo v Sloveniji, ne glede na to, v kateri državi so proizvedena. S tem bomo omejili prodajo problematičnih živil tudi tujih proizvajalcev in ne zgolj domačih.«

Uveljavitev pravilnika je zelo pomemben javno-zdravstveni ukrep, ki bo ščitil vse prebivalce Slovenije. Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): »Izpostavljenost prebivalcev trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Trans maščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih.« Prof. dr. Zlatko Fras, Univerzitetni klinični center, je glede tega dodal: »Primer Danske, kjer je bila takšna zakonska omejitev uveljavljena že pred leti, dokazuje, da je na ta način možno ne le zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečiti marsikatero prezgodnjo smrt.«

Več o projektu Trans maščobe v živilih, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, si lahko prebrete tukaj, na sledeči povezavi pa najdete zadnje rezultate raziskave, pravkar objavljene v znanstveni reviji Nutrients.