Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo o prisotnosti mikroplastike v ustekleničeni vodi. V raziskavo je bilo vključenih 259 plastenk in steklenic vode vodilnih proizvajalcev ustekleničenih vod po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 90% vseh vzorcev vode kontaminiranih z majhnimi delci plastike – v povprečju so v litru vode namerili 325 plastičnih delcev, medtem ko so v nekaterih vodah ti dosegali koncentracijo tudi do 10 000 delcev na liter. Podobne rezultate so dale tudi analize vode iz pipe. 

Kaj je mikroplastika?

Mikroplastika so majhni delci plastike (v premeru manj kot 5 mm, večinoma pa mikroskopsko majhni), ki nastajajo med razgradnjo večjih kosov zavržene plastike, avtomobilskih pnevmatik, sintetičnih oblačil in kozmetike. Ker je plastika polimer, ki ni biorazgradljiv, bodo ti delci v naravi ostali takorekoč za zmeraj. Delci plastike se v največji meri akumulirajo v morjih in oceanih, kjer na žalost konča tudi večina naših odpadkov in odpadnih vod. Znanstveniki so potrdili akumulacijo mikroplastike v morskih organizmih, ki le-to nevede zaužijejo med hranjenjem in dihanjem. Ribe in drugi morski organizmi so zato glavni vir mikroplastike v prehrani ljudi, čeprav novejše raziskave kažejo, da mikroplastiko v manjši meri zaužijemo tudi z vodo in drugo hrano. Plastični delci nase vežejo tudi druge kemične strupe iz okolja, ki jih tako skupaj z mikroplastiko vnašamo v telo.

Kakšen je dolgoročni učinek mikroplastike na naše zdravje zaenkrat še ne vemo, saj študije na to temo še potekajo, vendar pa je jasno, da se mikroplastika akumulira v naših tkivih in tkivih vseh ostalih živih organizmov. Zaenkrat vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme, a uporaba plastičnih materialov kljub temu še zmeraj narašča. 

Kaj lahko storimo?

Tukaj je nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, da kar se da v največji meri omejimo uporabo plastike in tako prispevamo k svojemu zdravju in hkrati tudi zdravju našega planeta:

• Ne kupujmo ustekleničene vode. Voda iz pipe je v naši državi še vedno izjemne kakovosti in prepričanje, da je ustekleničena voda čistejša, je zmotno. Uporabljajmo svojo steklenico, ki jo lahko na katerikoli pipi napolnimo s svežo vodo. Če ustekleničeno vodo že kupujemo, kupimo tisto v stekleni in ne plastični embalaži.
• Ne uporabljajmo plastičnih vrečk. Zamenjajmo jih z vrečkami iz platna ali papirja, če pa že uporabljamo plastične vrečke, jih shranimo in naslednjič znova uporabimo. Vrečke za smeti zamenjajmo z vrečkami iz biorazgradljivih materialov.
• Posegajmo po oblačilih iz bombaža, volne in drugih naravnih materialov. Sintetična oblačila so prav tako narejena iz plastike.
• Ne uporabljajmo plastičnih krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajmo plastičnih slamic.
• Ne uporabljajmo šamponov in gelov za tuširanje, ki vsebujejo delce, ki zagotavljajo piling kože, saj gre za mikroplastiko, ki jo bomo naslednjič zaužili s kozarcem vode.

To so le najbolj osnovni, vsakodnevni načini srečevanja s plastiko. Verjetno ni potrebno poudarjati, da so iz plastike narejene skorajda vse moderne otroške igrače, da je hrana zapakirana v eno, dve ali pa celo tri plastične ovoje in da je pravzaprav polovica predmetov v našem domu narejenih iz plastike.

Šele ko se bomo pričeli zavedati, koliko plastike je prisotne v našem vsakdanjem življenju in koliko plastične embalaže zavržemo na dnevni ravni, bomo ugotovili, da lahko veliko storimo že, če začnemo v svojem domu.