Alkopopsi so mešane alkoholne pijače, kot so koktajl, radler, mišmaš, ki mladim odpirajo vrata v svet pitja alkohola. Proizvajalci si prizadevajo prodati idejo o svobodi in užitku, v resnici pa prodajajo preveč družbeno sprejemljivo psihoaktivno snov (drogo), ki nagovarja predvsem mlad(oletn)e.
Res je, da obstajajo tudi brezalkoholne različice, a se zdi, da so te le uvertura v pitje. Problematično je predvsem navajanje na okus. Če redno pijemo brezalkoholne alkopopse, se postopoma navadimo tudi na okus alkoholnih. Prav tako sta obe različici pakirani v precej podobne embalaže, kar proizvajalcem omogoča, da z oglaševanjem brezalkoholnih različic posredno oglašujejo tudi alkoholne. In še: natočimo si kozarec »čistega« – zdravi alkopopsi ne obstajajo, zato naj vas ne zavedejo enostranske predstavitve proizvajalcev (da je njihova pijača brez glutena, da vsebuje vitamine, da je bolj zdrava od drugih alkoholnih pijač …).
Ne le da lahko uživanje alkoholnih pijač negativno vpliva na fizično zdravje, ampak lahko prizadene tudi duševno zdravje, medosebne odnose in varnost v prometu. Prav s tem namenom so na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli tržni pregled alkopopsov, ki so med mladimi priljubljeni zaradi živahnih barv, privlačne embalaže in sladkega okusa, ki spretno zamaskira okus alkohola. Poleg tega jim priročna pakiranja omogočajo lažje skrivanje alkoholnih pijač, tudi pred starši.
Urša Menard z Zveze potrošnikov Slovenije poudarja: »Največ alkopopsov na osnovi žganih pijač, med njimi pa so odkrili celo alkopopse s 14 vol. % alkohola, pakirane v 700 ml steklenice. Ti v primerjavi z drugimi alkopops, vsebujejo 3-krat več alkohola in so pakirani v steklenice z 2-krat večjim volumnom. Navodila za uporabo pa navajajo, da si jih lahko postrežemo zgolj v kozarcu z ledom, brez mešanja z brezalkoholnimi pijačami«.
Urša Menard hkrati opozarja na pomanjkljivo označevanje, resda skladno z zakonodajo, a do potrošnika neprijazno: »Označba hranilne vrednosti in seznama sestavin na alkopopsih, z izjemo tistih na osnovi vina, je le redko prisotna. V primerih, ko so podatki znani, pa je hitro jasno, da gre za tekoče energijske bombe, okrašene z aromami in barvili, ki poskušajo zakriti nevarnosti pitja alkohola. Samo s tremi stekleničkami lahko popijemo toliko energije, kot bi jo zaužili z uravnoteženim kosilom in vrstico čokolade za posladek. Pitje alkohola pa vodi tudi v okrnjeno zmožnost razsodnosti pri izbiri hrane, saj večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki energijski vnos še dodatno poveča.«
Varne količine popitega alkohola ni
Varne količine popitega alkohola ni, čeprav si nekateri proizvajalci prizadevajo kupce prepričati s trditvami, da so njihovi alkopopsi brez glutena, da vsebujejo vitamine in »pol manj kalorij kot pivo«. O sporni praksi evropske potrošniške organizacije že dolgo opozarjajo, zato je nujno določiti prehranske profile živil, za katere bo uporaba prehranskih in/ali zdravstvenih trditev dovoljena. Alkoholne pijače zagotovo niso eno izmed teh živil.
Pitje alkohola je vse preveč »normalizirano«
Kar 84 odstotkov mladostnikov v Sloveniji je do svojega 17. leta že pilo alkoholno pijačo. V Sloveniji pitje alkoholnih pijač med mladostniki v zadnjih dvajsetih letih sicer upada, a je še vedno nad mednarodnim povprečjem. Pri tem velja izpostaviti, da je pitje alkohola pogosto tudi med polnoletnimi prebivalci (79 odstotkov jih je alkohol pilo vsaj enkrat v zadnjem letu), pri katerih tvegano in škodljivo pitje celo narašča.
Kot je povedala dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi: »Ljudje pogosto menijo, da so alkoholne pijače z manjšo vsebnostjo alkohola (npr. vino, pivo, mešane alkoholne pijače) varnejše od alkoholnih pijač z večjo vsebnostjo alkohola (npr. žgane alkoholne pijače). A to ni resi. Pri tveganju škodljivih posledic zaradi pitja alkoholnih pijač vrsta alkoholne pijače ni pomembna, pomembna je količina čistega alkohola, ki jo vnesemo v telo. Z 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja v telo vnesemo enako količino čistega alkohola, to je 10 g. Ne obstaja varnejša vrsta alkoholne pijače, tudi o varni meji pitja ne moremo govoriti. Vsako pitje alkoholnih pijač pomeni povečano tveganje za nastanek škode zaradi pitja. Še posebej tvegano je za mladostnike, ki so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.«
Delež mladih, ki pijejo alkohol, se sicer zmanjšuje, a registrirana poraba čistega alkohola je v letu 2022 znašala 10 litrov na Slovenca, starega 15 let ali več, kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Vsak dan je to 2,6 dl piva, 1 dl vina in 0,1 dl žgane pijače skupaj.
Sestava alkoholnih pijač in aplikacija Veš, kaj ješ
Potrošniki za informirano odločitev potrebujejo jasne in celovite informacije o živilih, tudi pri alkoholnih pijačah ni nič drugače. Področje ureja Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih, vendar ta določa, da označevanje sestavin in označba hranilne vrednosti za pijače z več kot 1,2 volumskega deleža alkohola nista obvezna. V praksi to pomeni, da potrošniki nimajo dostopa do teh informacij, saj jih nosilci redko prostovoljno vključujejo v označbe. Z letošnjim letom se sicer na podlagi Uredbe (EU) št. 2021/2117 uvaja sprememba pri označevanju vin, ker postajajo te informacije obvezne, za druge skupine alkoholnih pijač pa to ne velja.
Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Opažamo, da si v praksi potrošniki želijo prav informacij o sestavi alkoholnih pijač in jih te zanimajo, kar dokazuje pogostost skeniranja črtnih kod alkoholnih pijač s strani uporabnikov aplikacije VešKajJeš. To je bil tudi povod za začetno nadgradnjo aplikacije VešKajJeš v okviru programa Veš, kaj piješ, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Analiza vedenja uporabnikov mobilne aplikacije VešKajJeš (VKJ), izvedena pred kratkim, še vedno kaže, da so alkoholne pijače med najbolj iskanimi izdelki, saj je na seznamu najbolj pogosto skeniranih izdelkov kar 20 odstotkov alkoholnih pijač.«
V aplikaciji VešKajJeš se uporabniku ob skeniranju črtne kode alkoholne pijače prikažejo podatki o vsebnosti alkohola in energijska vrednost, bodisi dejanska z označbe, če je ta informacija na voljo, ali ocenjena s posebnim modelom, razvitim za ta namen. Poskrbljeno je tudi za prikaz zdravstvenih sporočil o tveganjih, povezanih s pitjem alkoholnih pijač, in za povezavo do presejalnega orodja za samooceno tveganega pitja alkoholnih pijač. Doc. dr. Anita Kušar pravi: »Z namenom spremljanja vpliva nadgradnje aplikacije VešKajJeš z vidika vključevanja zdravstvenih sporočil o tveganjih na znanje in ozaveščenost uporabnikov je bila izvedena raziskava, katere rezultati kažejo, da so mobilne aplikacije lahko učinkovito orodje pri širjenju zdravstvenih sporočil in opozoril za izboljšanje znanja in ozaveščenosti potrošnikov o škodljivih učinkih alkohola.«
Tekoče energijske bombe
Energijska vrednost čistega alkohola je 7 kcal/g, kar je skoraj dvakrat toliko kot ogljikovi hidrati s 4 kcal/g. Ko je alkohol mešan s sladkimi pijačami ali celo pripravki iz smetane, se energijski vnos še poveča. Alkohol je problematičen tudi zato, ker je pod njegovim vplivom okrnjena zmožnost razsodnosti in s tem izbire hrane, ki jo uživamo ob pijači – večina poseže po bolj mastni in predelani hrani, ki že tako velik energijski vnos znatno poveča.
Ponovno pozivamo starše, stare starše, skrbnike in tudi gostinske delavce, da otrokom ne ponujajo niti alkoholnih niti brezalkoholnih različic. S tem jih namreč zavestno uvajamo v svet pitja alkoholnih pijač in jim sporočamo, da je to nekaj povsem normalnega, sprejemljivega. Bodimo zgled!
